Stanovanje Emily White

"Lepo te prosim! Misliš, da sem začetnik." To vprašanje je tudi njega begalo. Zelo. "Prav, ne v tvojem stanovanju. Ampak tale nož mi bo vsekakor prav prišel," je rekel Ray in zgrabil bližnji nož, Emily pa mu je namenila pogled tipa saj nisi resen vendar je tekel naprej. "Pa zakaj trkaš?" je vprašal in ko je hotel brcniti so se vrata odprla. "Oprostite gospa, amapk ogrožena so življenja. Porism dajte mi lasuljo, trnirko ter brke... Aja, pa še voziček. Emily, vzami ta trebuh in se igraj nosečnico!" Pogledala ga je kot da bi ga vsak čas zadavila, vendar ji je trebuh že vrgel. "Prosim, nimava časa pol leta!" Čez kavbojke je vlekel trenirko ter si na kožno lepil umetne brke. Čez lase si je potgnil lasuljo. "Okej, hvala. Zdaj pa morava iti. Em, vzami voziček!" ji je rekel in ji ga podal. Ta se je zmrdovala in Ray se je pognal naprej, potem pa se spomnil, da bo "oče" in očetje ne divjajo sem ter tja. "Greva. Lepo počasi v avto."

Emily je zavila z očmi in se mu nasmehnila. Ni ga poznala v taki luči. ''Ray, sprosti se. Tole bo še odlična zabava'' je rekla in soseda ji je med tem podala frfotajočo obleko za nosečnice in umeten trebuh. Lase si je spela na vrhu glave in čez nataknila lasuljo črne barve. ''Uf, črna ni moja barva'' je rekla bolj sama sebi in se ogledovala. ''Dobro, Wanda, podaj mi prosim še neke udobne balerinke v katerih lahko brez težav tudi tečem'' je zaklicala sosedi in ta je bila kot bi mignil pri njej. Sploh ni zgledala slabo. Bila je prijetna nosečnica nižjega sloja, ki je hodila v zanič službo in se pritoževala nad državo. ''Nimava avta, se spomniš?'' mu je pomežiknila in v voziček postavila plastično lutko, ki je zgledala dokaj realistično.

"Odlična zabava bo, ja. Kaj bo naslednje, zabava v pižamah ali pa obmetavanje s torto?" je narejeno veselo vprašal. Nase je vlekel temne hlače in pogledal ogabne čevlje. "Okej, tegale sranja pa ne mislim obuti," jo je zavrnil. Obdržal je adidaske in se nasmehnil. "Greva zdaj." Pokimal je Wandi in stopil naprej. "Najbljižji izhod je čez okno. Ampak nosečnica si, nosečnice pa ne skačejo skozi okno. Vsaj mislim da ne." Zarežal se je in odprl vrata. "Stoj!" se je nekdo zadrl, Ray pa je samodejno ukrepal in mahnil napadalca. "Ta praksa je dobra. Avto lahko ukradeva. Pridi," ji je spet rekel in stopil na ulico. "Ženka, kje si?" je poklical polglasno. "Spravi se v tale BMW, odklenjen je," je rekel in pokazal na siv avto. Sam se je usedel na voznikovo stran in nekako končno vžgal avto.

Emily se je neglede na okoliščine vseeno neskončno zabavala v Rayevi družbi. Bil je zabaven in iznajdljiv, kar je nakazovalo njegov inteligenčni količnik, ki je presegal marsikoga. Zavila je z očmi in se zasmejala. ''Sprosti se, za tabo sem'' mu je pomežiknila in se rahlo nasmehnila. Kolikor hitro je šlo je zložila voziček in 'otroka' vzela v naročje. Zlezla je na sovoznikov sedež in se prepustila. Upala je, da je dober voznik in, da ga ni strah hitrosti. ''Naj raje vozim jaz?'' se je ponudila.

((ej brez izdej )

"In če si tu tukaj mi ne bodo nič? Super, zdaj bom obtožen da sem te ugrabil." Prestavil je sedež in premaknil ogledala. "Kdor vozi tale avto, mora ležati. Ali pa je invalid." Stresel je z lasmi, potem pa jo pogledal. "Neeee, nosečnica si, nočem da doživiš popadke v avtu." Ročno zavoro je sprostil in se pripel. "Okej, greva." Prestavil je in speljal. Motor je divje zabrnel in pognala sta se naprej. "Um, če naju ustavijo ker prehitro voziva, boš se delala da boš rodila, kajne? Ali pa lahko mahneš policaja. Vendar ga daj temeljito, da bo obležal. Vsekakor bom potem zapeljal čez njega." Ujel je njen pogled in se zarežal. "Hecal sem se, no!"

Emily je kakor kameleon in to je vsekakor njena prednost. Je odlična igralka in prilagodljivo dekle, ki se znajde v vsaki situaciji in spontano reagira. Ko je izvedela za delo pod krinko se je odločila, da bo od sebe dala kar največ kar lahko. Pripravljena se je bila posloviti tudi od svojih dolgih, svetlih kodrov, ki so bili zadnjo značilni in si jih ni še nikoli postrigla krajše kot do ramen. Na poti do doma se je ustavila v trgovini in kupila nekaj osnovnih stvari. Črn preliv za lase je bil prvi na seznamu in pravzaprav nujen. Kdo bi verjel svetlolasi ženski z nežnimi potezami? Želela je oster videz in zato se je odločila za črno. V trgovini z rabljenimi oblačili je kupila staro usnjeno jakno, hlače iz jeansa in usnja, ter prav tako kup mini kril. Pred stanovanjem se je ustavila in si prižgala eno izmed pravkar kupljenih cigaret, morala se je navaditi kaditi. Se za popolno krinko.
Ko je prišla v stanovanje si je na lase najprej nanesla barvo in med tem v velik obrabljen kovček zmetala pribor za osebno higieno, predvsem črna in izrazita ličila ter divje, seksi oblačila. Hotela je izpasti kot poredno dekle, ki ji ulica, kriminal, droge in seks niso tuje. Seveda je bila v resnici čisto nasprotje in ravno zaradi tega jo je misel na delo pod krinko tako zelo navduševala. Ko je spakirala vse potrebno je iz las sprala barvo in še za popolnejši videz poskrbela tako, da si je lase postrigla na kratko. Težko je zadrževala smeh ob svojih frizerskih poskusih, toda za kariero je bila pripravljena narediti vse. Oblekla se je v ene izmed starih usnjenih hlač in navadno belo srajco, da je bila videti popolnoma divjaška, ampak še vedno precej elegantna. Na noge je obula navadne črne salonarje in si oči močno poudarila s črno. ''Ni slabo'' je rekla svojemu odsevu v ogledalu in se slikala s telefonom. Sliko je poslala Timu in dopisala: Kako se ti zdi? Dovolj divje ali še vedno premalo? Mislim, da imam vse. Torej, še enkrat mi prosim povej kam in kaj moram narediti. Xoxo, Em. Pritisnila je tipko pošlji in poskrbela še za pištolo, ki jo je zataknila kar za pas hlač.

Vstopil je kakor senca in prižgal luči. Oblečen je bil v najstniška oblačila: raztrgane tri četrt hlače, strgano srajco in ponošene, umazane superge. Prižgal je računalnik in za udobno namestil. Emily me bo ubila, ko bo izvedela za tole. Ampak kaj naj, čas je da pokličem svojo "sestrico." Vnesel je geslo in se nasmehnil. Tako predvidljivo geslo. Po rožah. Ali pa planetih. Skomignil je z rameni in se povezal s satelitom. Računalnik je sporočil da je vse B.P. zato se je lotil dela. Kamera je bila usposobljena in kmalu je ob njej zagorela lučka. Zaslon je zatrepetal in slika na njem se je spremenila. Agent, ki se je pretvarjal da je najstnik je zdaj z nedolžnimi očmi zrl v moškega. "Ja?" je vprašal. "Tukaj Nate, brat od Em. Je že prišla. Lahko govorim z njo?" je vprašal in se nasmehnil. Moški je nekaj zagodrnjal in se umaknil. "Sestrica! Nate tukaj!" je vedro rekel in se nasmehnil še bolj na široko. "Je voda mrzla?" Je kdo še zraven tebe? Slišal je njen odgovor in zraven pripombo, ki ga je spravila v smeh. "Seveda me boš ubila, ampak zdaj bodi pridna in mi iz Barbadosa prinesi kaj lepega. Saj te ne moti če izpranem hladilnik?"

Emily je že skoraj teden dni delala na ladji. Zaenkrat ji je šlo prav dobro, saj še nihče ni posumil da je majhna temnolaska v resnici posebna agentka pod krinko, ki je nalogo prejela od njihovega najhujšega sovražnika - NCISa. Delala je povsem običajna dela, čez dan je kelnarila v enem od lokalov, ponoči pa prodajala drogo in skušala ugotoviti od kod prihaja in kdo je njen trenutni delodajalec. Med člani posadke je bila priljubljena, saj je bil njen način izražanja vulgaren, njena oblačila pa so vedno razkrivala več kot bi smela. Bila je popolno nasprotje Emily White - zdaj je bila Emilianne Cardoza. V kabino z računalnikom jo je poklical sam kapitan in ji povedal, da jo nek mulec želi videti in pravi, da je njen brat. Niti sanjalo se ji ni za kaj je šlo in v kabino je stopila prav s strahom. Vse se je spremenilo v trenutku, ko je na ekranu zagledala nasmejan Rayev obraz. V hipu je postala bedna in najraje bi ga ubila. Ogrožal je njeno krinko in hkrati njeno življenje. ''Bolje da imaš za to dober razlog'' mu je zabrusila brez pozdrava. Ni vedela, kaj si bo Ray mislil o njej. Bila je temno namazana okoli oči in njene raztrgane kratke hlače so bile tako zelo kratke, da so se videli obrisi njenih ritnic. Majica ni bila nič bolj spodobna in je razkrivala vsebino črnega čipkastega modrčka. Višino pa je seveda spremenila z vrtoglavo visokimi petami. ''Mitch, srček, naju lahko pustiš malce sama?'' je vprašala potetoviranega kapitana in se mu zapeljivo nasmehnila. Brez vprašanj je privolil in odšel iz kabine. ''Ray! Kaj za vraga počneš v mojem stanovanju?!? Ključe sem dala samo Timu za nujen primer. Bolje da imaš za to dober razlog!'' je potiho sikala vanj, saj ni hotela, da ju kdo sliši. ''Izprazni kar hočeš, samo ne igraj se več z mojim življenjem. Če izvejo kdo sem me bodo ubili'' je še naprej jezno sikala in upala, da se bo Ray vsaj smejati nehal. ''Torej, začni z razlago!'' je rekla malce preglasneje in kapitan je pogledal v kabino. ''Nič ni dragi, samo družinski prepir. Še vedno se ne morajo sprijazniti s tem, kdo sem'' mu je ljubeznivo rekla in poslala poljub po zraku.