Gostilna Domino

Nov dan. Novi začetki. Novi primeri. Zavzdihnila je. Saj ne, da ni uživala v svojem delu. Še kako je uživala, samo nekaj je manjkalo. Pa ni vedela točno kaj je to. Vsakič znova je delala in delala. Občasno bi ji pomočnik res prišel prav. A očitno ni zanimanja. No, saj nekako bo že. Si je mislila, medtem ko sta s Timothy-jem hodila do gostilne Domino. Ja. Peš sta se odpravila. Nekako ga je Patricia celo prepričala, da ne uporabita avto. Tako ali tako je bolj malo parkirnega prostora. In kam naj bi potem še dala avto? Zakaj bi ga sploh uporabila, saj peš niti ni tako daleč, pa še na svežem zraku si. No kolikor je v mestu zrak sploh lahko svež. S srednje hitro hojo sta se bližala gostilni. Med potjo sta bila tiho. Patricia se je zamislila in ni ničesar rekla, on pa očitno tudi ali pa je samo ni hotel motiti. Kakorkoli že, bila je tišina vse do gostilne.
Pred gostilno sta se ustavila in razgledala po zunanjih mizah. Ni kazalo, da bi bila katera prosta. Timothy je že stopil naprej. Povlekla ga je za rokav. Na eni od miz je zagledala policijsko značko. "Poglej!" In mu s pogledom usmerila kam naj pogleda. Stopila je proti mizi za štiri osebe. Tam je sedelo dekle. Blondinka, mladostenga videza. Nasmehnila se je sama pri sebi. "Živjo!" Jo je pozdravila. Zadovoljen nasmešek ji je še kar naprej krasil obraz. "Lahko prisedeva? Opazila sem tvojo značko in sem si mislila, da si ena od novejših agentov tukaj." Je prijetno začela kramljati. "Patricia." Se je na kratko predstavila in ji ponudila roko. "Tole je Timothy." Z roko je nakazala nanj in pustila, da se ogledata, predstavita..

Tim je nemara, da hodita peš sledil Patricii ter si ogedoval stare hiče D.C.ja, ki so še tako lepo sovpadale k novim. Tim je dokaj brezglavo hodil za Pat saj se mu je dobesedno 'fučkalo' za ostalo. Preden pa sta vstopil je nekako prehitel Pat in že bil z eno nogo skozi vrata gostilne, ko pa ga je Pat nekako zagrabil in malce povlekla za rokav. Nejeverno, da je kaj pomembnega je z pol odprtimi očmi pogledal prpoti njej in vprašal ''Kaj?'' ampak še preden je lahko dokončal vprašanje je dobil odgovor in ostro se je zagledal v značko agentke, ki je sedela za mizo, da kje ne bi bila iz FBI-ja. Ko je pa uvidel, da je iz NCIS-a je veselo sedel za mizo še preden je agentka odgovorila, če sploh sme. Ob tem, ko ga je Pat predstavila je malce zavil z očmi saj se pred lepotico more moški vedno sam predstaviti Mar ne? se še j nakoncu malce vprašal v mislih ter pokimal v pozdrav. Tim je z nekakšnim skritim veseljem premeril novo agentko ter si jo zamišljal...no tako kot moški to počnejo. Malce je še za končni šarm stresel z lasmi ter se nasmehnil. ''Natasha?...če se ne motim?'' je malce ponovil njeno ime, ki si ga je še dodobra zapomnil iz včerajšnjega prebiranja dosjejev...

Kako zna biti neolikan!? Patricia je vedno prisegala na oliko in bonton. Za vsako stvar je prej povprašala, če si jo lahko izposodi, oziroma v tem primeru, če lahko prisede. Ob njegovi ne oliki je zavzdihnila. Ob njeni pritrditvi je zavzela stol poleg Timothya. Udobno se je namestila, svojo torbico pa položila poleg stola. Ob njegovi izstrelitvi njenega imena je kar malo presenečeno pogledala. Spraševala se je od kje mu ime? Potem pa se spomnila, da ima dostop do dosjejev in da tako ali tako prebere vsakega, katerega mislijo sprejeti v službo.
"Me veseli." Je prijazno dejala. "In kako se ti zdi Washington? Prvi vtisi in to?" Je načela temo, čeprav mogoče niti ni bila tako zanimiva. Pa vseeno, novince je treba malo izprašati. Vsak ima svoj pogled in svoje prve vtise. In potem so tukaj zanimive primerjave med mesti, kjer si že delal ali kjer si živel poprej. No, mogoče to ni bilo vsem zanimivo, vendar Patricii je bilo. In če je zato delovala zdolgočaseno pa naj bo. Pa kaj potem. Predno je Natasha sploh prišla do odgovora, se je prikazal natakar. "Kavo z mlekom bi prosim." Je pogled preusmerila na natakarja in naročila. Potem je naročilo predal še Timothy in pogovor je lahko stekel. Sonce je še bolj posijalo in postalo je kar prijetno toplo. Čudno, ponavadi ob tem času ni tako toplo.. Se je malo čudila nad vremenom. A dan danes se je napoved vremena tako ali tako iz minute v minuto spreminjala. Tako, da sploh nisi točno vedel ali rabiš dežnik ali pa sončna očala.

Timu ni nič kaj ugajalo, ko mu je Pat namenjala dokaj ostre poglede ob njegovi neolikanosti, ker se je preden je dobil dovoljenje vsedel na stol. Toplo je prikimal na besede Pat ter dal takšen pogled kot, da misli enako čeprav se bile njegove misli precej drugačne. Sicer pa je Tima kar malce zmrazilo ob teh Patricinih vprašanjih, ki jih je namenjala Natashi. Tim je še na hitro naročil kar bi rad ''Deci konjaka z velliko leda prosim!'' nato pa se hitro obrnil, da bi lahko prevzel klic, ki ga je tako motil v žepu. Še preden pa se je do konca obrnil se je spomnil na oliko ter izdavil ''Oprostita!'' ter se odpravil od mize, da je lahko pritisnil zeleno tipko na mobilniku. Nekaj časa se je nato pogovarjal z nažalost nadrejenim Mikom ter ga nato povabil v gstilno naj še on pride spoznat novo agentko. Ko je telefon odložil nazaj v žep ter se obrnil ga je pijača že čakala na mizi in veselo se je vrnil za njo ter naredil prvi požirek te božanske pijače. ''Torej dami a sta kaj spregovorili med tem, ko me ni bilo?'' te besede še je izjavil ter se na široko lažno nasmehnil...

No, tokrat je celo rekel oprostita. Če prav je Timothya še vedno želela pokarati glede olike, a potem bi delala že velik cirkus iz tega in sploh morala bi na samo. mrko je pogledala za njim in si mislila svoje. Mogoče bi mu bilo dobro kupiti knjigo o bontonu.. A je misel pustila stati v zraku. Res je, da nismo vsi isti. Vsak karakter ima svoje značilnosti. Res ni vedela, zakaj ravno olika, a jo je trenutno motilo. Nekaj osnovne olike pa ja moraš imeti no. Obrnila se je nazaj k Natashi in ji prisluhnila. "Deset let je dolga doba. Kateri je pa tvoj domači kraj? Če smem vprašati se razume." Ji namenila prijazen pogled. Lotila se je svoje kavice in nekakšnega obreda. Vzela je vrečko sladkorja. Odtrgala je konec in sladkor nasula v kavo, potem pa je papirček zložila v pravokotnik. Vedno se je tako igrala z papirčkom od sladkorja. Vzela je žlico in pomešala, potem jo obliznila in položila nazaj na krožniček. "Jaz? Ne. Prihajam iz Clevelanda. Nedavno sem se preselila sem. Menjava službe in to." Ji odgovorila na vprašanje in srknila kavo. Ob kavi je neizmerno uživala. Medtem je Timothy prišel nazaj. "Kolikor vem nisi nič kaj takega, kar bi te zanimalo, zamudil. Ravno sve razpravljali od kod prihajavi." Mu je rekla. Neočitno je zavila z očmi. On in njegov telefon. Pa kje se je ravno zdaj spomnil? Patricia je svoj telefon vedno imela po tiho, sploh kadar je bila kje z družbo. če je kaj nujnega, kar je bilo redko, bojo pač že poiskali zamenjavo. Primeri jo lahko počakajo, sicer pa je imela za službo posebej pozivnik, kateri je redko za vibriral. Ponavadi takrat, ko je bil nov primer in je morala po truplo. "Dogaja se tukaj res veliko. Sicer je vse stvar okusa, vendar tukaj lahko najdeš skoraj da vse." Pomislila je na Los Angeles, kjer sta s Huntom včasih skupaj šla ven, v pub. Naslednji dan pa sta tolkla mačka. To so bili časi..

Timothy je zapazil vedno več ostrih pogledov, ki so se vrstili in vrstili iz strani Pat. Ampak so se le ti pa nekaj časa le končali in je lahko spet mirno gledal proti obema NCIS-ovima uslužbenkama. Sam je naredil še par požirkov konjaka, da se mu ne bi raztopil led preden ga popije. Sam je samo opazoval ženski pogovor in se ni hotel uključevati. Drugače je tudi Tim hodil redno v tako imenovan 'life' ampak tega ni hotel izdavljati Pat in Natashi. Ker a ni imel kaj drugo za delati je samo obem namenil en velik lažen nasmeh ter ljubeznibva pogleda nato pa se je udobnonamestil na stol ter v roke vzel svoj konjak. Konjak je alce privzdignil ter se globoko zazrl v njega z njegovimi prelepimi modrimi očesi. Dolgo ga jetako gleal in malce migal z roko, nato pa še povohnil ampak ni rabil veliko časa, da ga je zvrnil, do dna. Tako se je z praznim kozarcem spet lahko samo zazrl v dekleti in nestrpno pričakoval Mika, da bi vletela še malce moškega pogovora.

"London. Zanimivo. Všečno. Enkrat sem celo bila tam. Seveda nekako službeno ali kako naj povem." Je pustila, da obvisi v zraku. Saj niti ni bilo važno. Verjetno ju tako ali tako nebi zanimalo, dolgočasiti ju pa res ni mislila. Bil je nek seminar, takrat, ko se je še uvajala v oglednico trupel. Njej se bilo vsekakor zanimivo. Sicer ni bilo nič novega, samo nekaj novih postopkov. Kar se tiče trupla je bilo enako. Stalna in vedno prisotna birokracija. No ja, saj kje pa ni? Tudi v mrliškem svetu je, pa čeprav le delajo obdukcije in oddajo poročilo. A nekaj se jih je menda pritožilo, glede urnika malice - kar je vedno problem in definitivno je to odvisno le od podjetja - in običajno se razume, vsega postopka na papirju. Nikoli se niso zmenili za želje delavcev, no ja..Redkokdaj so jim kaj ustregli. Uvedli so nov program, kar je bilo za starejše ljudi v tem poslu, mučno. Za novejše pa nekaj novega in izzivalnega. No Patricia tako ali tako dela po svoje. Papirje sicer že uredi, tako kot je treba, to je pa tudi vse.
Po krajšem mučnem molku je utihnila in se zatopila v svojo kavo. Dovolila je, da se pogovori še s Timothy-em. Zadnjih nekaj minut je res Samo ona govorila. No ja, vsak pride na svoj trenutek mar ne? Prijela je skodelico in nemo sledila pogovoru med njima. popila je še nekaj požirkov, potem pa se že začela igrati s skodelico. Vrtela jo je v rokah na vse možne strani in načine. Pazila je, da nebo polila to je pa tudi vse. Na obrazu se ji je pojavil igriv nasmešek, koz vedno, kadar se je igrala. Čeprav je delovalo otročje, ji je tako vsaj čas hitreje mineval.

Tim je še naprej nejeverno, da bo sploh dobil besedo poslušal pogovor ter se še vedno naglejeval praznega kozarca. Potem pa je kot strela iz nenada priletelo na njega in nič kaj ni okleval z odgovorom. ''Ah, nekje pred štirimi leti sem prvič stopil v stavbo NCISa...'' ji je z malce zaspanim glasom povedal ter se še bolj naslonil nazaj na stol. ''Nadrejen? No ja glede na to, da sem najboljši prijatelj šefa oddelka in, da sem nadomestnik le tega...nekako sem, ja'' ji je malce z otrplim glasom in posmehovalnim odgovoril tr se ozrl, da slučajno kje ne bi bilo Mika, ampak saj tudi tako ni povedal nič slabega. Medtem, ko sta se ženski spogledovali pa je Tim naročil še en konjak ter se zagledal v novo agentko. Čeprav pa je vedel njen celotni življenski opis na pamet je moral malce povprašati po njeni preteklosti. ''Torej s čim pa si se ukvarjala preden si prišla k NCISU, Natasha?'' ji je š z nasmeškom, ki je pokazal, da ve kaj je delala in se spet zagledal v konjak...

Patricia je tiho sledila pogovoru med njima. Čeprav niti ni veliko slišala, ker se je zaposlila s skodelico, ampak je vseeno lahko sledila. V mrtvašnici velikokrat dela več stvari hkrati, medtem, ko ji nekdo nekaj razlaga ali govori. No to pač spada k službi, mar ne? Kakorkoli že brez problema je sledila pogovoru, četudi ni delovala tako. Ob Timothy-jem stavku o vezah in da je nekakšen nadomestek šefa - potem pa še komentar Natashe - sta spodbudila njene spomine. Spomnila se je čase s Huntom in v tisti zanikrni policiji. No ja, mogoče na pogled le ni bila tako zanikrna, vsaj ko je prvič bila tam. No kakorkoli že, vsaka tamkajšnja ženska je zlorabljala svoje čare do šefa, se razume. Predvsem zato, da so si zagotovile povišico, večjo plačo ali karkoli so že potrebovale. Občasno so zlorabljale tudi šefa in njegovo zaupanje. Saj šef morda le ni bil tako zabit (čeprav je za nekatere definitivno bil, vendar je imel tudi svoje dobre lastnosti, čeprav malo.) vendar se je pustil pretentati. In tako so ženske prišle do raznih zaupnih podatkov, ki jih običajno nebi smele vedeti. Pa vredu. To je nekako še sprejemljivo, glede nato, da se povsod najde kakšna ženska, ki izkorišča. Pač ne morejo iz svoje kože.
Vrnila se je nazaj. Nazaj k skodelici v kateri je bil samo ostanek kave in nazaj k pogovoru. Mogoče je za trenutek kaj izpustila, mogoče ne. Če bi jo ker od njiju kaj vprašal, bi jo že dregnila ali pa enostavno ponovila vprašanje. Tako se je naprej posvečala kavi in spremljala, kolikor jo le niso odnesle misli.

'Snake'. Je rekel in se umaknil udarcu. 'Umm ja, nimam časa, no mogoče pa..." je rekel in noga je udarila ob njegovo čeljust. Obritoglavec je izpljunil kri in se zapodil proti njemu. Mike je odskočil. "Okej, okej, saj pridem." je rekel in telefon mu je padel iz roke. Slišal je še njegove besede v odzivniku, a obritoglavec se je zaletel v njegovo telo in ga z vso močjo. Zaprl je oči.

Mike je šofiral. Bil je za volanom, ampak je bil utrujen. Ni bil povsem vznemirjen in živahen, kot je ponavadi za volanom. Njegove oči so bile debelo obrobljene - ena od udarca, ena od ne spanja. Očitno je bilo, da ni spal že nekaj noči. Z glasnim zehanjem je zavil v prazno parkirno mesto in zaklel, ko se je nevarno pribljižal nekemu avtu. Omotično je vstal in odcapljal do vrat. Ko jih je odprl se je zdrznil. Sključeno je odcapljal do šanka in si naročil dvojno margerito. Ko je dobil cocktail se je z najbolj mučnim izrazom odpravil do mize, pri kateri je zagledal oglednico, ki je bila Timu tako všeč - In Timov hrbet. "Si klical?" je rekel in oči je držal skoraj skupaj. Z Margertio je poskusil sprati vso kri, ki mu je še ostala na ustnici. Takrat se je spomnil, da je pozabil urediti lase.

Patricia je še vedno, nekako odsotno, se poigravala s skodelico kave. Z enim ušesom je še vedno sledila nastalemu pogovoru, čeprav ni bil kaj prida. občasno je dvignila glavo izza skodelice in pogledala oba sogovornika, potem pa se ji nazaj posvetila. Ob Timothy-evu pozsravu se je zdrznila in spustila skodelico. Mike?! Šef?! Kaj pa on tukaj? Potem se je pa spomnila na Timothy-jev mobitel. Skodelica je odnesla brez večjih poškodb. Samo prevrnila se je in malo umazala mizo. "Živijo!" Zagledala se je v Mika. Kaj za boga se je z njim zgodilo? Opazila je njegov obtolčeni obraz, krvavečo ustnico. To slastno ustnico, katere prvič, ko sta se prvič na splošno videla, sploh ni opazila. Oziroma, njega na splošno sploh ni opazila kot moškega, ampak samo kot šefa. Takrat je ravno prinesla najnovejše podatke in obdukcijsko sporočilo. Zato se nekako niti ni zmenila za njegov izgled in je takrat tudi ni pritegnil. Pokrpati bi ga bilo treba.. In že si je predstavljala kako bi ga krpala, potem pa bi se razvnela strast..Patricia! Nehaj. To je tvoj šef. Ne smeš in pika." V tem trenutku je odvrnila pogled z njega in ga preusmerila v skodelico. Bila je malo v zadregi, saj ni točno vedela kaj ji piše na obrazu. Upala je, da samo zaskrbljenost. Saj je iznajdljiv moški..Kaj ne?[i] Borovničke so ji prekinile tok misli. Minuto kasneje je prijela za svoje borovničke in nazdravili so. Na hitro je vsebino zlila vase in pogoltnila. Rabila je nekaj močnega, da si zbistri misli in neha sanjariti. Prikupni družbi se je malo nasmehnila, potem pa se zastrmela v skodelico in nemo spremljala pogovor.

"Zdravo..." je odvrnil Patricii, nato pa se obrnil proti začudeni agentki in dejal: "Mike Snake, vodja oddelka. Ampak tukaj sem samo Mike... vsaj za danes." Skoraj bi se mu uspelo nasmehniti, a ga je v rebrah zbodlo, kot nož. Spet se je njegov obraz spremenil v negativno grimaso. Hitro je zvrnil svoj cocktail in, ko so pšred njega padle borovničke, je izpraznil tudi te - na dušek. Vsaj malo je ohladilo njegove rane... 'Notranje razkuževalo', bi Mike to imenoval, če bi ga ustavila policija. "In kaj dogaja, o čem teče debata?" je navsezadnje vprašal, ko ga nihče ni povprašal, kaj se je zgodilo njemu. Raje je imel tako, a vedel je, da bo to še prišlo na dan.

Tim se je samo nasmihal Miku, ko je tako prebutano sedel na tistem stolu. ''Kaj pa se ti je sploh zgodilo? Še v vojni nisi bil nikoli tako prebutan...'' prvo vprašanje je še Tim postavil resno, ampak drugo je bilo malce bolj zasmejujoče. Tim si je samo predstavljal ka se je dogajalo z Mikom in, da ni bil v družbi nekega nemočneža. Tim je med spraševanjem, bolečim spraševanjem Mika samo pridno naslonjeno sedel na stolu ter razmišljal o veliko stvareh. ''Ah, samo spoznavali smo se z našo novo agentko!'' tako je Tim z odločnim glasom ter prekrižanimi rokami odgovoril. ''Sicer pa glede na to, da imamo tu strokovnjakinjo iz medicine, zakaj ti ne bi Patricia malo pomagalo ob tvojih ranah?'' te besede s samo zletele iz Tima brez premisleka ali kakršnih koli zaustavljanj. Tim se je nato še samo zagledal v vse tri ter nestrpno čakal na odgovor Patricie in Mika...

Zdrznila se je ob Timovih besedah. Saj nekako bi to tudi lahko pričakovala od njega, vendar si ni mislila, da dejansko bo to..To tudi res bilo. Dvignila je glavo in pogledala oba. Tima in Mika. Ob pogledu na Mika ji je bilo malo žal na vse skupaj. Preden je spregovorila je mrzlično premišljala. "Hm..Lahko bi.."Je začela s tresočim glasom. Vdihnila je in se za silo zbrala in nadaljevala:"Torej. Lahko bi poskrbela zanj. Seveda. Vendar veš Tim, prišla sva peš. Kar nekako pomeni, da nimam s seboj škatle za prvo pomoč." Je dejala, čeprav je vedela, da nima smisla. Lahko bi se znašla, če bi hotela. Verjetno ima kateri od njih prvo pomoč ali pa gostilna. Bilo je veliko možnosti, vendar se ni osredotočila na njih. Konec koncev bi moral iti na pregled. Bog ve če ima notranje poškodbe. Gledala je Mika in opazovala njegovo reakcijo na vse skupaj. Zraven pa zopet razmišljala, kako bi bilo če bi bila na samem in bi dejansko ga pokrpala, tako kot se spodobi. Nehaj že! Ne smeš. Pika, konec, amen. Obnašaj se profesionalno! Bila je jezna nad seboj In malo nad Timom. Kot, da bi vedel.. V njej se je vihar jeze krepil in krepil. vendar ga ni spustila ven. Ne. Delček za delčkom ga je potlačila nekam globoko vase. Za Tima bo že še še prišel čas. Srepo ga je pogledala, potem pa preusmerila pogled na steno gostilne. V mislih si je govorila, da se mora pomirit in da bo še vse dobro. In, da končno, neha že misliti na vse skupaj!

Mika je naenkrat zabolelo vse, kar je imel poškodovano, pa tudi tisto, česar ni imel. Prijelo ga je, da bi tima zagrabil za ovratnik in ga vrgel čez šank. Vse boleče mišice so bile napete, a nekako se je zadržal. Izdihni je ves zrak, ki je bil v njegovem telesu tisti trenutek. "Iz zasede so me." je končno izdavil. Roko je položil na mizo, vendar se je hitro zdrznil, ko je videl, da je v njegovi pest zasajen zob. Potlačil jo je v žep in začel pripovedovati. "Veste, primer Agginson... rešen je." je povedal in se spet skoraj, a mučno nasmehnil. Takrat se je zavedal, da je bolj pripovedoval damskemu oddelku, s poudarkom na Patricii, zato se je na koncu obrnil proti sredini in zrl v praznino. "Vem kdo bil... to je -" Takrat se je zdrznil. "No, da vidimo agente. Kdo je bil in zakaj!" Tokrat se je resno nasmehnil, nato pa je slišal debato o prvi pomoči. "Ne, ne, saj sem v redu..." je rekel, ko ga je neznansko zbodlo v rebrih. Ni se mogel zadržati, da ne bi naredil grimase, a jo je odpravil v sekundi. "Sicer imam prvo pomoč, ampak ni treba..."

Mikov izraz je pravil vse. In ta izraz, ki ga je Tim takoj zapazil je bil to, da se mu ne da biti tu in, da ga nekaj neznansko boli. ''Glede na to, da so te iz zasede, mislim kdo te sploh je, da mu grem malo pokazat tekwandoja!'' se je Tim prvo namuznil nato pa na veliko nasmehnil ob tem, ko je pomislil na čase, ko je bil svetovni prvak. Ob grimasah Mika Tim ni imel kaj dosti kot pa, da mu izdavi par besed ''Ah, glede na to, da nismo v službi bi lahko malce pomagal, ker se mi zdaj niti malo ne, da razmišljati...''. Medtem, ko pa se je globoko zazrl v Mika lačen za odgovorom ga je zmotil nek urejen moški, ki je prosil, če bi lahko prepustili njihovo mizo njemu in njegovim prijateljem. ''Ooo, tebe pa poznam ti si napisal knjigo 'Skrivnosti sveta'!''...

''Ja, ja, ja to sem bil jaz!'' se je resno a vseeno nasmehujojoče izrazil ter si opravil kravato medtem, ko je takokole čakal, da se odpravijo. Seveda je igral na svojega asa v rokavu in se je na malo nasmihal in previdno dahnil o svoji knjigi ''Glede na to, da vam je bila moja knjiga všeč bi nam potem lahko prepustili mizo!''. Ko pa je takole čakal z grupo prijateljev in izdavljal besede o svoji mizi je uvidel pištole za pasi ljudi za mizo, ki so ga malce prestrašile a je vseeno vztrajal pri svojem...

''Vem, da ste bili vi!'' se mu je še malce nasmehnil, ko pa j uvidel, da hočejo zasesti njihovo mizo. Takrat je vstal ter proti mizi dahnil, da bo uredil vse in se mace zače zabaravti z gostom, ki je mislil, da je nekaj več. ''Hej živina prebral sem tvojo zadnjo knjigo!'' medtem, ko se mu je gospodič zraven že zahvaljeval pa je nadaljeval. ''To ni bil kompliment, pezde arogantni. Knjiga je sama bedarija, še riti si nabi obrisal z njo!'' se je resno obrnil vstran ter se nasmehnil vsem za mizo v upanju, da niso mislili odstopiti mize. Ko pa je Tim že mislil še malce nabiti tistega gospoda, ki je še kar stal ob njih pa je se Mike odločil povedati par besed...

Oddahnila si je, ko je Mike omenil, da ne rabi pomoči. No, saj se mu je videlo, da jo v resnici rabi. Nekako ji je že bilo žal, da ni poskrbela zanj. Vsaj malo bi ga lahko pokrpala. "Veš, ni mi problem poskrbeti za sodelavca. In ti prav gotovo iz gledaš tako, da potrebuješ zdravniško pomoč." Je mirno rekla. Za spremembo se je zbrala in na vse skupaj pozabila. Sodelavec in šef. Samo to. Odločila se je. Iz te moke pač ne bo kruha. Ampak, zanj je vseeno treba poskrbeti. Kar pomeni, da ga bo pač treba odpeljati v bolnišnico. Avte imamo. No, njen je v garaži. Mogoče pa ima res kaj polomljeno? Tudi sama je opazila zdrznitev in čisto malo izraza. No, za izraz nekako ni bila prepričana. Videla ali ne. Bil je kratek. Ali pa se je samo njej tako zdelo.
Potem je zopet malo poniknil z govorom. Ni se hotela vsajati nekam, za kar sploh ni vedela o čem gre. Samo poslušala je. Opustila je igranje z skodelico in začela opazovati okolico. Medtem je Timothy izpraševal Mika. Ali je samo nekako mu dal vedeti, da hoče o vsem vedeti. In to je mislila v vsem. O vseh detajlih, kako je prišlo do tega.. Vse, kar beseda zajame. Preprosto.
Nato se je pri njihovi mizi, kar naenkrat pojavil neki tip. Timothy ga je očitno poznal, saj je omenil neko knjigo.. Pisatelj? Bil je urejen moški in ciljal je na knjigo. Češ, ker jo ali naj bi jo poznali, da se mu bojo umaknili? Kaj za vraga?! Kdo pa misli, da je? Ko bi vsej po prosil... Vse skupaj ji tole ni bilo všeč. Timothy je zopet spregovoril z njim in mu povedal mnenje o knjigi. Vstala je od mize in se obrnila proti njemu. "Mar ne vidite, da smo sredi pijače? Kako lahko zahtevate, da se odmaknemo, četudi 'poznamo' vašo knjigo?" Govorila je mirno in dostojno. Ni mu mislila nič žalega. Ob besedi 'poznamo' je z rokami nakazala narekovaje. Sama, je osebno ni poznala. In če jo je Timothy, še ne pomeni, da jo vsi.