Gostilna Domino

Patricia je vkorakala v gostilnico, za njo pa Timothy. Za prvi vtis, se ji je gostilnica zdela prav prijetna. Nekaj novega vendar nadvse prijetna. "Kam greva?" Ga je vprašala in se malce razgledala po gostilnici. Opazila neko prazno mizico, bolj pri steni. Kar napotila se je proti njej, da je nebi kdo prej zasedel. Ko je prišla do nje se je ozrla za Timothyem. Vedno je imela navadno, da kliče ljudi po polnem imenu in ne nekakšnih okrajšavah, priimkov pa sploh kot, da jih nebi poznala. Zasedla je stol. "Saj nimaš nič proti kajne?" Ga je vprašala in pogledala v oči. S tem je predvsem mislila na to, ko je kar tako zakorakala proti prazni mizi.

Tim je moral kar hitro hoditi saj je bila Patricia precej urna za dekle. Ko pa je vstopil v gostilnico, prelepo gostilnico pobarvano v črno in belo se je lahko za trenutek umiril v prijetnosti. Patricia je Timothyu zastavila vprašanje, ampak še preden je lahko odgovoril se je Patricia napotila k eni od praznih miz. Tim se je mislil urno dekle je, urno. No brez pomislekov se je nakoncu vsedel za mizo ter pomahal natakarju naj pride pobrat naročilo.

Ko je natakar prišel si je Tim naročil eno turško kavo nato pa besedo prepustil Patricii.

"Kavo z mlekom, prosim." Je naročila natakarju, nato pa se posvetila sodelavcu. "Torej. Kako napreduje primer? Imate določene osumljence, kaj rešenega? Ali ste še vedno v slepi ulici?" Je načela temo trenutnega primera, čeprav to mogoče ni ravno primerno za prosti čas. Potem pa si hitro premislila in mu vskočila v prvo besedo:"Ah. Pozabi. Bova raje uživala ob kavi. Torej ne, sploh mi ne odgovori na vprašanja, raje mi odgovore povej, ko bova spet v mrtvašnici." Se mu toplo nasmehnila in se končno odklopila od službe.
Kmalu sta prejela naročilo. V kavo si je dodala eno vrečko sladkorja, malce pomešala in jo pokusila. Dobra je. Je ugotovila. Malce še počakala, potem pa naredila dva majhna požirka. Ker ni vedela točno, kaj naj ga vpraša, je raje počakala, da je on njo.

Ko je natakar odšel je Patricia Timu zastavila vprašanje on pa je odgovoril ''Ja nekaj že...'' no takrat pa ga je Patricia prekinila in mu rekla naj ji to pove mrtvašnici. Patricia je Timu namenjala zelo lep pogled in mogel je nekaj reči ''No, če že ne drugega pa mi lahko poveš kje si delala prej?''

"Hm..Prej sem delala v sodniški medicini." Je jedernato odgovorila. Zopet srknila malo kave. "In ti? Si že dolgo v tem poslu?" Ga pogledala v oči. Začela je bobnati s prsti po mizi. Včasih je to počela, vendar ne velikokrat. Čeprav se je vedno začelo nezavedno, potem pa nekje sredi pogovora ugotovila, da bobna in se sploh ni spomnila, kdaj je začela in zakaj. No tokrat se je zavedala bobnanja po mizi in upala da Timothya to ne moti.

Tim je z bolj kislim nasmeškom odgovoril ''Prej sem bil vojak, enako kot Mike saj sva se skupaj borila!''. Ko je videl, da ni edini, ki v živčnosti nezavedno bobna po mizi se mu je na obraz pririsal prav velik lep nasmešek ''Torej tudi ti bobnaš po mizi'' ji je dejal in se na veliko nasmejal.

"Vojak. Uuuu. Zagotovo, so vse padale na uniformo." Je napol zares napol v šali dejala. "No ja. Včasih res nezavedno bobnam.. Vendar samo včasih. Skušam to nekako odpraviti." Se nasmehnila in nehala bobnati. Spila je še preostanek kave in opazila, da ima on skoraj še celo. "Mmm. Dobra je bila." Je komentirala okus kave. " Se opravičujem, če se preveč vsiljujem s tem vprašanjem. Vendar..Kako kaj ljubezensko življenje?" Predvsem, se je hotela opravičiti standardnemu vprašanju, katera so njej pogostokrat šla na živce. Toda, tokrat ni imela več materiala, sploh pa ga še ni do dobra poznala.

''Ja, bilo je polno punc še takrat preden sva z Mikom odšla na Pacifik, ampak jaz sem imel še takrat nosečo punco in mi ni bilo zanimivo osvajati drugih'' je odgovoril na vprašanje, ki je bilo kolikor toliko resno. ''Ljubezensko življenje pa mi ne gre nekako od rok. Lahko tudi sklepaš zakaj me je Mike med vojno poimenoval wannabe ženskar!'' je z nasmeškom dodal še Tim. No preden je pustil Patricii do besede je naredil velik požirek kave ter užival v grenkem okusu.

Počakala je, da v miru spije in uživa ob svoji kavici. "Opa. Torej imaš otroka? Spol, ime?" Je začela poizvedovati o njem. Upala, da ni preveč direktna, čeprav ji ni bilo toliko mar, pa vendar. "Pa si prepričan, da samo wannabe?" Ga nekoliko v šali zbodla. Sledil je kratek smeh. Zahotela se ji je še ena kava. Pomignila je natakarju in naročila:"Še eno kavo z mlekom prosim in kozarec pomarančnega soka." Je še dodala. Kmalu je dobila naročeno. Iz torbice je vzela denarnico in plača svoje ter Timothijevo naročilo. "Ne zameri, ker sem plačala." Se prikupno nasmehnila in spila požirek pomarančnega soka.

''Ja imam hčerko staro 16 let, po imenu Lucy'' ji je odgovoril ter se malce kislo nasmehnil. Tim je počasi in z užitkom pil kvo ko pa je priletelo nekoliko zbadajoče vprašanje in Tim se je samo nasmehnil na njega ter odvrnil ''Če misliš, da je še kaj zraven samo dodaj, nisem haklik''. Ko je Patricia naročila še nekaj zraven ter plačala je Tim hitro vzel denarnico iz žepa ter položil denar na mizo ter ga potisnil k Patricii. ''Tole je bilo na moj račun, tako, da moreš vzeti. Aja, in kako je kajz tvojo ljubeznijo?''

"Lepo ime." Je mirno in prijazno komentirala, saj je opazila njegov kisli nasmešek. Ponesrečeno, ali kaj takiga. No nima veze. Si je mislila in zagledala njegov denar pri sebi. "O ne, ne. Ne gremo se tako." Prijela denar in mu ga pomolila nazaj. "Ne sprejmem. Razumi to kot nekako tako. Novinka sem, torej jaz plačam." Se toplo nasmehnila, vstala s stola in mu denar potlačila v žep na hlačah. Usedla se nazaj, si posladkala kavo in spila dva požirka.
"Ah. Ima vzpone in padce. Trenutno samska." Je na kratko odgovorila na vprašanje. Ustnice se niso več nasmihale, bile so resne.

''Hvala, sam sem ga izbral in nažalost sem zdaj samohranilec'' se je razžalostil Tim. ''Težko je, ker je zdaj letih pubertete!''. Tim je naredil še par požirkov in naenkrat dobil denar nazaj v žep. Seveda ni mogel dovoliti, da bi plačala ona, zato ji je denar pomolil nazaj ter ji ga položil zraven kave. ''Počakaj še 5 let pa bo žemalo kritično, če boš samska'' se je ponorčeval Tim ter pazil, da Patricia ne bi slučajno dala denarja nazaj.

"No ja. Sočustvujem s teboj." Je dejala. Kar nebo odnehal z denarjem ha? Si je mislila. Niti slučajno ga noče. "Pospravi ga." Je resno dejala in ga ostro pogledala. Če bi kdaj lahko, kdo ubijal z očmi, bi ga zdaj prav gotovo. "Mogoče, mogoče ne. Dan danes je res prav vse mogoče." S tem je odgovorila na njegovo norčevanje iz samskosti. "Včasih prija biti samski. Nimaš vseh tistih težav, ki včasih nastanejo. In tudi si nekako svoboden." Je še dodala. "No. Imaš katero o gledano?" Ga je še vprašala, saj imajo skoraj vsi fantje nekatero o gledano. Skoraj.

''Verjamem, da se malce noro sliši ampak vzela boš denar ali pa bo ostal tukaj'' je resno dejal in ji vrnil oster pogled.''Marsikaj je nagledanjo. Ja tudi meni se je tako zdelo še pred 30 letom, zdaj pa vidim, da bo treba nekaj ukreniti, ker sam biti ni več zadovoljivo'' je še dodal nato pa se odpravil na Wc, s tem, da je prej rekel ''Oprosti mi za trenutek, potreba kliče''.

"No ja. Do tridesetega imam še nekaj let.. Recimo. Nekaj malega. Ah bomo že." Popila pomarančni sok. Potem je Timothy se opravičil in odšel na toaleto. Pograbila je njegov denar in odšla proti pultu. Za ta denar, je nekaj naročila, seveda njemu in ne sebi. Nikakor ga ni hotela sprejeti. Dobila je viski, baje da dobre kvalitete. Odnesla, ga je k mizi in ga polužila zraven njegove turške kave. Potem se je usedla na svoje mesto in mirno srkala kave, medtem pa se je on že vrnil. S skodelico na ustih je zakrivala nasmešek ob njegovem osuplem in hkrati malo jeznem obrazu.

Nato pride Wee-bey. Z cigaro v ustih se prisede k mizi in na njun račun naroči dvojni viski z ledom.

Ko je Tim opravil potrebo je prišel nazaj k mizi kjer ga je čakal viski. Seveda je najprej grdo in ostro pogledal Patricio, ampak se je čez čaz že meščal in poskusil viski ter zraven zamrmral ''Hmm...vedno pravi, stari dober brendi''...
Še preden pa je lahko kar koli rekel Patricii je k mizi prisedel neznanec z cigaro v ustih, ki je naročil dvojni viski z ledom na Timov račun. ''Kaj se pa greste in kdo sploh ste?!'' je jezno rekel Tim ter čez čas komaj uvidel značko za pasom črnca. ''Aja in toliko, da veste v lokalu se ne smekaditi, ker tako dopoveduje zakon!''.

Patricia je odložila skodelico in se le sladko nasmehnila. "No, samo, da ti je všeč." Je pripomnila. Potem pa se je, kar od nikoder, prikazal neznanec. "Lahko bi se vsaj potrudil predstaviti, če že prisedeš in spiješ nekaj na tuj račun." Mu je ne je volno zabrusila njegovi neotesanosti. Motilo jo je, da je zmotil pogovor s Timothyom in njegova neolikanost. In potem tukaj še kadi. Čeprav nima nič proti kadilcem, je zakon le zakon. Globoko je zavzdihnila.

Wee-bey je ostal tiho in čakal na svoj viski. Oba je z pogledom in videzom, kar nekoliko prestrašil. Po izrečenih besedah neznane ženske z je imel v rokah že kozarec z viskijem,naredi požerek in ji zabrusi nazaj. ¨Zakon je za pusije! jest sem nad zakonom!



[ps. tako nekak? ]

Brez ozira na neznanega človeka, ki je sedel zraven je začel dalje pogovarjati z Patricio. ''Res, da še imaš nekaj let, do tridesetih po moji oceni ampak ne čakaj predolgo, ker po teh par let minilo v trenutku, koliko pa si sploh stara?''. Nato je namenil še par grdih pogledov neznanemu človeku zraven ter se razkomotil na udobnem stolu.

Ignorirala je novinca. Pa saj mu je to Timothy zabrusil ne jaz. Si je mislila v glavi in ni mogla 'preboleti' Pa kaj je sploh mislil? Potem pa se posvetila Timothyu.
"Saj vem, da ne bojo trajala večno. No kakor koli že, hvala za nasvet. In 27 sem. Pa ti?" Je odgovorila in spila svojo kavo. Ne povabljenca je imela vrh glave. Kaj, sedaj bo pa tukaj poslušal? Pa kaj še. Si je mislila in ga malce srepo pogledala. Potem pa pogled obrnila proti Timothyu. Hotela je že oditi a si je nekako premislila. Mogoče, bom še čisto malo tukaj.

''Ah, lahko si srečna, da si še v tako rosnih letih, meni jih šteje že 33'' ji je odvrnil ter še enkrat neznancu z NCIS značko za pasom namenil oster in kar malo krut pogled.
Tim je še malo premišljeval, če bi kaj rekel, nato pa je vstal ter si oblekel suknjič. Mimogrede je še gentelmansko pomagal vstati Patricii ter jo pospremil, do vrat, neznanca pa pustil za sabo.

"No ja. Saj tudi ti nisi tako star." Mu je vzpodbudno dejala. Potem pa se je zamislila. Kaj res nima več veliko časa? Kaj kmalu bo stara trideset in nekako je imel prav. Po tridesetem si že nekako v srednjih letih. In potem se leta kar nabirajo. Okej. Nisem več rosno mlada, počutim se pa še vedno lahko mlado? Se je spraševala v mislih. Potem pa jo je Timothy zmotil s tem ko ji je pomagal vstati. Saj bi lahko sama. Vendar ima vsaj bonton. Ga po eni strani oštevala po drugi strani pa zagovarjala v mislih. In nato sta odšla. Od neznanca se ni poslovila.

Toplo vreme sicer ni bila stalnica za Washington, sploh po neurjih, ki so trenutno divjala po okrožju, toda očitno je rek, da po vsakem dežju posije sonce, držal. Pihljal je topel vetrič, gostilna Domino pa se je zdela še najbolj prikladna za osamljeno zabijanje časa. Saj ne, da bi iskala družbo; nasprotno, uživala je, ko je v takih obljudenih krajih sama posedala za mizo za štiri ter srkala kavo z mlekom in si občasno prižgala cigaret. In ravno to jo je vzpodbudilo, da si je v senci nadstreška mizo poiskala kar zunaj. Zasedla je, tipično, mizo za štiri goste, čeprav ni pričakovala nikogar. Svojo lastnino je sicer nosila v torbici, toda vajena je bila, da je stvari kot je bil mobitel, denarnica, škatla cigaret - ter policijska značka - odložila kar na mizo. Zakaj policijsko značko? Ker je tako vedela, da ji ljudje ne bodo težili. Pijanci, ki so se redno zadrževali v takihle pajzlih vsekakor niso upali spregovoriti besede z njo, kelnarji pa so bili vedno veliko bolj vljudni, ko so opazili, da imajo opravka z uradno osebo. Komaj si je prižgala cigaret, že je mimo nje šviznil natakar z beležnico, mimogrede ošinil značko na mizi in ji seveda poklonil najbolj zlagan širok nasmešek, kar jih je prejela ta dan. "Kavo z mlekom in dva deci vode." Vedno je bila izredno lakonska s svojimi besedami; kratka, jedrnata. Pogovori o vremenu in vprašanja v stilu, 'kako si kaj', so ji šla na živce. Ni se spuščala v take vrste small talk. Ni ji bilo potrebno dolgo čakati; natakar se je z njenim naročilom vrnil v pičli minutki in ji zaželel lep dan, sama pa se je posvetila svojemu cigaretu, iz katerega se je počasi valil dim, ter svoji kavi z mlekom, ki je bila zares danes še posebej okusna. Morda se je vendarle obetal lep dan - ali vsaj, boljši od ostalih.

[Timothy & Patricia, lay it on meh. (:]