Miza Aarona Princa

Tim je prišel, do mize za katero je sedel okoli 25 let star črnolasec. ''Zdravo, sem agent Timoth Cash in ti si?'' mu je dejal in imel v mislih neke načrte.

Že precej časa je strmel v zaslon računalnika in brskal za neuporabnimi podatki, zato si je Aaron nameraval malce odpočiti utrujene oči, katerih beločnica je postajala že sumljivo rdeča. A njegove načrte je prekrižal nek neznanec, ki se je nenadoma pojavil pred Aaronovo mizo. Ošvrknil ga je s pogledom in ocenil, da ga še ne pozna, zato ga je nameraval preprosto ignorirati in se sprehoditi do kantine. A nekaj mu je pravilo, da bi bilo vljudno, predvsem zato, ker je bil zelenec, vsaj odgovoriti. "Aaron Jared Prince." Dokončno je dvignil pogled z ekrana in se, zdaj z rdeče črnimi očmi, zazrl v prišleka. "In čemu so te noge pripeljale sem?" Nekaj let starejši, pretirano urejen in discipliniran. Najverjetneje tudi malce zatežen. Hitro in skorajda neopazno je še preučil postavo pred njim, nato pa se naslonil na črno naslonjalo stola. Počutil se je izjemno, saj je njegov sogovornik, ki se je predstavil kot Timothy, stal, on pa se ležerno naslanjal.

''No če si že spoznal Mika boš tako ali tako vedel. Če pa še ga nisi pa naj ti povem, da imamo tukaj v našem oddelku navado, da zmeraj, ko pride novi moški v službo, da gremo zvečer malo popivat v bližnjo gostilno.''Tim je to povedal dokaj energično in ne zatohlo kot je govril Aaron. ''Torej si za?'' je za konec še dodal in se vsedel na stol, ki ga je vzel od druge mize..

Aaron ga je tiho poslušal in se skorajda namrščil ob omembi popivanja. Res mu ni deloval kot človek, ki bi poznal lokale na vsakem vogalu. A očitno se je v njegovi oceni precej zmotil, kakor skoraj vedno. Možgani so mrzlično iskali rešitev, a ne odgovora na zadnje vprašanje, saj je globoko v sebi že tiho privolil. Kadarkoli se je pojavila priložnost za zabavo, jo je z ogromnim zadovoljstvom pograbil. Pa četudi v družbi dveh popolnih neznancev. A kakorkoli, vseeno sta in bosta še nekaj časa, če bo šlo vse po načrtih, njegova sodelavca. "Zakaj pa ne," je malce bolj vživeto kot prej odgovoril. "In kdo naj bi ta skrivnostni Mike bil?" Imel je precej neprijeten občutek, da bi ga še kako moral poznati. A nenazadnje se je lahko izvil z izgovorom, da je le še eden izmed mnogih novincev. Precejšen del njegovega veselja pa je v hipu izpuhtel, ko si je Timothy prisvojil nek prazen stol in sta si zdaj zrla iz oči v oči v skoraj popolnoma ravni liniji.

''No potem pa pojdima in mimogrede Mike je naš šef'' je odgovoril Tim in se vstal iz dokaj udobnega stola. Aaronu je namenil še en pogled, če slučajno še ni vstal in se odpravil proti dvigalu. Preden pa je lahko Aaron naredil korak je že prišel do njega in mu rekel ''Ti voziš!''. To je izgovoril z dokaj kislim nasmehom in vzdvignjenim prstom. No zdaj pa se je zares obrnil in odšel k dvigalu kjer je stisnil naj ga popelje v prtličje do parkirišča.

[a bova zdej spisala? jaz grem kar napisat v eno gostilnico]