Direktorjeva pisarna

Direktor je počasi stopal proti svoji pisarni in še kdaj pa kdaj okaral kakšnega uslužbenca naj dela bolje. Ampak ob vsem takem napornem delu je bil danes direktor neke posebne dobre volje. Preden je vstopil v svojo pisarno je z velikim nasmeškom pozdravil še svojo tajnico nato pa kot kakšen predsednik ZDA odprl velika usnjena vrata, ki so vodila v urejeno pisarno. Zleknil se je na svoj stol ter si nalil malce viskija z ledom. Medtem, ko je le tega počasi in z užitkom srkal je iz svojega žepa vzel pozivnik in poslal agentom skupine, ki jo vodi Mike Snake sporočila, da naj se sestanejo v njegovi pisarni. Ko pa je stipkal sporočilo mu ni preostalo nič drugega kot pa da čaka. In točno to je tudi naredil saj je v roke vzel velik kup papirejv in jih začel počasi z polžjo hitrostjo prebirati. MEd čakanjem še je opravil klic SECNAVu ter se pogovoril o nekih tajnih zadevah, ki so vključevale predsednika in državno varnost nato pa že zaslišal prve globoke korake proti njegovim vratom.

V isti sekundi je zapiskal tudi njen pozivnik in pogledala je Tima. Raya je prijela za roko in ga potegnila k sebi. ''Ob tebi sem'' mu je šepnila in si iz glave potegnila temno lasuljo, ter stresla s svojimi dolgimi kodrastimi lasmi. Sledila je Timu in se ga držala kot klop. Ni ga hotela izgubiti izpred oči. Pri NCISu pravzaprav ni bila dolgo, samo mesec ali dva, in v tem času še ni bila pri direktorju. Ni imela pojma kje naj bi bila njegova pisarna, zato je samo sledila Timu, ki je bil očitno njegov star znanec. Glock je že zdavnaj pospravila nazaj v tok, ki ga je zaradi obleke imela na stegnu. Bila je v večni pripravljenosti in ozirala se je za najmanjšim šumom. Tišina med njimi je ubijala in mogla jo je razbiti. ''Torej, kaj mislita, da pričakuje od nas?'' je vprašala in vsakega posebej pogledala. Upala je, da se ne vidi, da je rahlo nervozna. Hotela je ostati profesionalna kot vedno in upala je, da bodo sodelavci to tudi opazili. Seveda kljub temu, da je bila oblečena v rumeno poletno frfotajočo oblekico, katera je bila del maske. ''Lahko bi bila oblečena še bolj neumno'' je rekla sama sebi in se nasmehnila. Med tem so nekako že prišli do direktorjeve pisarne in obstala je pred njo. Potrpežljivo je potrkala na vrata in se postavila med fanta.

Tim je počasi stopal pred Rayem in Emily ter si v mislih razglabljal kaj hoče direktor od njih. Tišina, ki je vladala med njimi je bila ubijajujoča in Tim je bil parv srečen, ko jo je Emily razbila. ''Po mojem od nas ne prišakuje ničesar saj mene ni videl že 4 mesece in mislim, da me niti več ne pozna!'' ji je potiho ampak dovolj glasno, da ga je slišala povedal Tim. Hitro je postopil proti dvigalu ter pritisnil na gumb za zadnjo nadstropje. V kratkem so se tako znašli že pred pisarno samega direktorja. Tajnici je Tim lace pomignil z glavo v pozdrav nato pa odprl vrata direktorjeve pisarne. ''Pozdravljeni direktor!'' je dejal ter se vsedel na najbližnji stol. Nestrpno je čakal, da direktor pove kaj hoče od njih ni zato je tudi kar izžareval nervozo. Če pogledamo iz večih strani je bilo to tudi normalno saj je pred 4 meseci dal odpoved. Prekrižal je noge ter dlani pričakujujoč, da bo nekdo razbil tišino in bodo začeli ta za njega nekako spontan sestanek.

[nimam idej]

Ray je brezvoljno stopal do pisarne. »Hvala, Emily,« ji je tiho zašepetal nazaj. Na Emilynino vprašanje je odgovoril Tim, zato je molčal. Z očmi je iskal izhod v sili vendar je vedel da ga ne bo našel. Za njimi prav gotovo straši krdelo NCISovih varnostnikov in agnetov. Ampak mogoče bi lahko zapustil stvabo? Pa ja, še v sanjah ne. Končno so obstali v pisarni, Ray pa je pozdravil in sedel na stol ob Timu. Direktor je prilprl oči in k sebi potegnil kozarec. Ray se je ozrl k Emily, opazoval je njen izraz na obrazu. Videti je bil jezen, nikakor ne miren in spokojen. Mišice na obrazu so mu trzale, potem pa se je končno pomiril. Ray ni pogledal direktorja, oči so mu mrzlično begale po pisani. »Hudiča, tukaj ni nobenega izhoda!« si je mislil sam pri sebi in pogledal direktorja. Ta je zdaj izgledal zadovoljen in nekoliko se je zdelo da ga stvar zabava. Mislil si je: »Ta prasec se bo smejal, medtem ko me bo zasliševal in vrgel iz službe, potem pa še lepo poslal v zapor. Naj si misli, ja.« Sam pri sebi se je zasmejal, sicer pa še naprej spremljal direktorja z breizraznim izrazom. Za seboj je slišal pridušen zvok zvonenja telefona in ogašanje tajnice.

Gospod direktor je z tipičnimi obraznimi potezami dal agentom vedeti, da jih ni vesel v svoji pisarni. Ob trzanju mišic na obrazu in potez, ki so kazale na jezo je z naglo potezo k sebi potegnil kozarec viskija in ga močno stisnil. Čisto malo je manjkalo da bi kozarec počil a se je direktor vseeno vzdržal, ko se je spomnil, da bi lahko dobil vreznine. Na pozdrave agentov se ni zmenil, ampak je le privzdignil desno obrv v znak naj utihnejo. Le z težavo je obdržal privzignjeno obrv, saj je zaradi ostrostrelstva imel večkrat prebito arkado. Počasi in brez predvidljivih potez je prekrižal roke kot največji poslovnež in malce okorno odprl usta z namenom da bi okaral agente. Počasi in z zelo razumevajujočim glasom je dejal: ''Agenti! Pozorno me poslušajte! Mogoče se vam zdi podenje pred svojimi sodelavci zanimivo in da ne delate več tukaj...a naj vam povem da stvar NI TAKA!!''. Z mislimi že pri naslednjih besedah je malce popokal z prsti nato pa spet počasi in z tišjim glasom nadaljeval: '' Če mislite, da nečesa niste zakrivili potem to tudi povejte in ne bežite kot da imate za petami celo Al-Kaido!''. S temi besedami je povsem mislil na Raya in seveda tudi na agente, ki so mu pomagali pri bežanju. ''Z veseljem povem, da so nekateri drugi agenti naše vladne organizacije uspeli razbiti ta primer in najti krutega morilca. Seveda kot lahko opazite to ni bil Ray. Moram pa opozoriti na eno stvar: Oni so trdo garali in rešili primer namesto vas, medtem ko ste vi SONČILI TO PREKLEMANO LENO RIT!'' je kar zletelo iz direktorjevih ust z nizkim glasnim tonom medtm, ko je razkazoval kako jezen zna biti. ''Seveda se imamo pogvoriti še o precej zadevah, a najpomembnajša zadeva tukaj je trenutno to, da nevem kaj dela med nami specialni agent Timoty Cash?! No vseeno vam lahko povem, da je pred nekaj meseci dal odpoved, ki pa je brez njegove vednosti nisem sprejel in je še zdaj na neizkoriščenem dopustu tako, da se lahko ne ovirano vrne na delo. Papirji, ki jih bo moral rešiti o preklicu odpovedi te bodo čakali na mizi!'' je dejal in gledal Timothya medtem, ko je že pokazal s prstom na vrata kar je pomenilo, da naj čimprej izginego izpred njegovih oči.

[was i enough clear? ]

Ray je utihnil, saj je direktor odprl usta. Ta tip pa ima avtoriteto. Niti dobro še ni odrl usta, pa se že počutim kot v mučilnici. Potem je nadaljeval in Ray bi se najraje stegnil čez mizo in ga mahnil. Nič ni rekel, pogled je bil dovolj zgovoren, direktor pa je že nadaljeval. Tokrat se je spravil na Tima, vendar je Ray vedel da mu bo Tim kos. Vsaj zdelo se mu je tako. Nehal je poslušati direktorja in ozrl se je k Emily, vendar iz njenega obraza ni razbral ničesar. Potem je direktor pokazal vrata, Ray pa je vstal. »Samo malo, nekaj moram še vprašati gospoda direktorja. Kdo je bil ta prasec?« Priprl je oči in spet mrzlično gledal po pisarni. Počutil se je kot žival v kletki, vendar tega ni pokazal. »Okej, hvala, direktor. Nasvidenje,« je tiho in hladno rekel, ker odgovora ni dobil. Napotil se je k vratom in jih odprl ter se hitro zmuznil mimo. Z glasnim treskom jih je zaprl in se zarežal. »Nasvidenje, gospa tajnica,« je pozdravil še mlado žensko. Ustavil se je k kavnemu avtomatu in počakal da se je kava pripravila. Potem se je zdolgočaseno odpravil k svoji mizi.

["Was I enough clear?" xD Sicer pa ja ]