SCD

Ray se je pognal naprej. Pogledal je na okli in videl SCD. "Super! Tukaj ne bo iskala!" je rekel in se nasmehnil. Pogledal je okoli in se približal biometričnem čitalniku. Ta mu je odčital njegove zenice in ga izpustil naprej. "Zdaj pa takole! Spravite se ven, prosim!" je rekel in res se je sam znašel v sobi. Ni imel veliko časa. Hitro je rekel: "SCD, potrdi! Ray Cullen, NCIS!" Iz zvočnika se je oglasilo: "Potrjeno! Dobrodošli!" Z glasovnim ukazom je začel brisati vzorce biometrije in končno je prišel do agentke White. "Izbriši!" je rekel, ampak prej so se vrata odprla. "Zapri sejo, SCD!" je ukazal. Potem se je skril med sedeže.

Emily je bila prežeta z adrenalinom in ni izgubljala časa. Iz prvega nadstropja se je pognala po stopnicah v drugo in pogledala v ogromno telovadnico, v kateri ni bila še nikoli, razen na ogledu. Na hitro jo je preletela, za trenutek se je celo ustavila in poslušala, če bi karkoli slišala. Ničesar. Hitro je še enkrat preletela telovadnico in ves čas pred sabo držala nabit glock. Skoraj neslišno je dihala in ni ji bilo jasno, kako za vraga ji je to uspevalo ob vsem tem telesnem naporu. Pravzaprav sploh ni čutila nikakršne utrujenosti, samo adrenalin in vznemirjenje. Previdno, vendar hitro se je pognala proti SCD sobi in se približala biometričnem čitalniku. Nič se ni zgodilo. Glasno je zaklela in razprla veko, ter si hitro odstranila lečo. ''Preklete leče'' je še vedno potiho preklinjala in se zopet približala čitalniku. Zopet nič. In kaj kmalu ji je postalo jasno, da je njen ubežnik ravno v tej čudežni dvorani. ''Preklet bodi, prasec'' je še vedno tiho preklinjala in iskala, kako bi najlažje na silo vdrla v dvorano. Bila je misija nemogoče. Dvorana je bila zaklenjena in strogo varovana, potrebovala je kogarkoli, da ji jo odpre, saj je Ray očitno izbrisal njeno ime iz arhiva. Sedaj se je tresla kot šiba na vodi, pa ne zaradi strahu, ampak zaradi občutka, da je bila nepravično prevarana. ''Kakšen pogumen moški'' je rekla ravno dovolj naglas, da bi jo Ray utegnil slišati.

"Hvala. gospodična White!" ji je rekel in se zasmejal. Vedel je, da ga išče s pogledom. Potiho se je premikal naprej. Mislil si je: "Hudiča! Še en dan nisem tukaj, pa že najdejo mojo kri na prizprišču zločina. Zdaj sem glavni osumljenec. Nič novega!" je rekel in pogledal izza stola.

[alo čudno pišeš, ker mene še ni v SCDju]

Tišina v pisarni ga je ubijala in ni in ni si mogel pomagati, da ne bi odšel v SCD in se malo poigral s satelitom. POhitel je po gromozanskih stopnicah navzgor dokler ni ostal pred čitalnikom. Na njegovo presenečenost je tam že bila ena agentka in sicer agentka White. ''Zdravo...zakaj pa čakaš pred vrati?'' ji je rekel ter postavil svojo glavo pred čitalnik tako, da mu je lahko sčital zenico. Velika jeklena vrata je naposled končno premaknil naprej spet ga je pričakalo presenečenje. Dvorana je bila prazna in zaslon je bil ugašnjen. Mislil si je, da so tehniki šli na pavzo, ampak glede na uro je bilo to čudno. Malo se je sprehodil po dvorani in se oziral okoli sebe, če bi kaj opazil. Ker ni našel ničesar je v dvorano spustil še Emily, da bi mu povedala kaj več...

In ravno v trenutku, ko je razmišljala o okrepitvah, je za sabo zaslišala Tima. ''O hvala bogu, Tim, še nikoli te nisem bila tako vesela'' je zašepetala in komaj se je zadržala, da ga nebi objela. V rokah je imela še vedno nabito pištolo in trudila se je, da je nebi imela usmerjene v Tima. ''Naš novi agent je glavni osumljenec pri preiskavi'' je na hitro razložila in roke so se ji vedno bolj tresle od razburjenja. Bila je na robu joka, pa ne zaradi žalosti ali česar drugega, razburjenje je v njej prebudilo neka nova čustva, ki so vedno udarila na jok. Tim je v trenutku, ko mu je hotela vse razložiti že odprl dvorano in planil vanjo neoborožen. Skočila je pred njega in glocka usmerila pred sebe. Z očmi je prečesala dvorano in iskala Raya. ''Tim, oboroži se, iščeva novega agenta Raya, tukaj je, ranjen, nekdo je streljal bodisi nanj, bodisi name, ranjen je on, roke ime vklenjene v lisice, razen če se je uspel rešiti'' je hitro šepetala kolikor tiho je lahko in upala, da jo bo Tim razumel. ''Ne veš kako zelo sem ti hvaležna da si prišel, moje podatke je izbrisal iz baze in nisem imela vstopa v SCD, ravno sem razmišljala o okrepitvah ko si se pojavil ti'' je nadaljevala in s pogledom še vedno iskala Raya, o katerem ni bilo ne duha ne sluha.

Ray je pogledal izza stola. Takoj mu je bilo žal, saj je videl, da se vrata odpirajo. Spet je tiho počapnil za stol. Splezal je eno vrsto naprej in poskušal si je zavezati vezalke, kar pa je bilo domala nemogoče, ker je mel lisice na rokah, le te pa na hrbtu. "Tukaj sem!" je rekel in se spet pognal naprej. Ni videl agenta Casha, samo na gospodično White je bil osredotočen, zato se je zaletel v njega. "Hudiča!" Vedel je, da ga bosta zasliševala vsaj tri leta, on pa bo brez odvetnika, saj je nedolžen. "Dober večer, gospod Cash," je rekel.

Timu so se zasvetlikale oči, ko ga je Emily bila tako vesela. Ob njegovem neoboroženem vstopu je bila zgleda prestrašena in zato Tim ni imel druge možnosti kot, da še sam iz žepa potegne pištolo. Pišuka! je zaklel, ko je uvidel, da je nima pri sebi in jo je pustil v pisarni. Točno to se mu je zgodilo pred dobrim letom dni, ko je terorist hotel rastreliti NCIS stavbo in je samo on ostal pred njim in sploh ni vedel, da je terorist. Zatorej ima odtakrat še pištolo (revolver) v čevlju in zato je tudi malce pobrskal in ga potegnil ven. Revolver nabit z 8 metki je bil uperjen v naprej in je iskal Raya, da bi ga ustrelil. Seveda pa se iskanje ni zavleklo kot je Tim pričakoval saj se je Ray prikazal izz stola in Timu ni ostalo drugega kot, da ga aretira. Pretihotapil se mu je za hrbet in takoj za tem, ko ga je pozdravil skočil na njega ter ga parkrat odaril. Naposljed ga je prijel za lisice in se odpravil k zasliševanicam...

[nimam idej]

Ray se he opotekel. "Prvak iz karateja?" je rekel. "Zamivo." Spet udarec. "Ne zahtevam odvetnika, poznam pravice, ne sklicujem se na imuniteto, ne potrebujem vode, kava pa bi se mi prilegla, hvala," je veselo rekel. Potem je videl, da so stopili k zasliševalnicam. "Številka 1.1, številka 1.2 ali številka 1.3?" je še naprej rekel. Potisnili so ga noter.

Emily ni bila še nikoli tako olajšana, čeprav se je počutila zelo nesposobno. Tim je Raya podrl in onesposobil v pičlih dveh minutah, ona pa ga je po stavbi lovila vsaj pol ure. Bila je razočarana sama nad sabo, pa vendar je bila ponosna na Tima. Bilo je očitno, da ga Cullen ni pričakoval. ''Talent, kako pa si mislil da sem prišla v dvorano?'' mu je zabrusila in ni pozabila, da se je prej do nje obnašal vse prej kot spoštljivo. Ni razumela zakaj je bežal, če je trdil da je nedolžen. Običajno nedolžni ljudje novico sprejmejo dobro in pustijo da jih aretiraš, opraviš zasliševanje in zbereš dodatne dokaze. Pri Rayu pa ni bilo tako. ''Tako torej, agent. Praviš da si nedolžen, zakaj potem bežiš? Da ne pozabim napada na mene in Tima, torej napad na agenta znotraj stroke. Tole ne bo lepo, prisežem da ne'' ni hotela groziti, pa vendar si ni mogla pomagati. Hotela je pokazati, da je odločna, da jo Ray ne bo odnesel brez kazni. ''Agent Cash, zasliševalnica?'' mu je pomignila in se očarljivo nasmehnila.

''Nisem noben pravk iz karateja, bil sem pa iz Tekvandoja!'' mu je odvrnil Tim ter se namrščil ob pogledu na zlizanca, ki je delal za NCIS, zraven pa še moril. Povlekel ga je za lisicer ter pomahal še Emily, da ga odpeljeta v zasliševalnice kjer ga bosta zaslišala. ''Verjemi ti nimaš več pravic in poskrbel bom, da boš nečastno odpuščen iz NCISa...'' mu je odvrnil ter pljunil na njegov čevelj zraven njega v znamenje, da mu gre na bruhanje, ko ga gleda. ''Seveda gremo v zaasliševalnice, zakaj pa je bežal pa bomo že izbezljali iz njega tem...''.

[Zasliševalniceeee ^^]