Ulice D.C.

Ray je divjal po ulicah z "nosečo ženo". "Če tole preživiva, si mi dolžna novo uro. In tisti fajni nož." Divje je obrnil volan, za seboj pa slišal jezno hupanje. "Kreten!" se je zadrl nazaj. Uči je obrnil na cesto in zavil z njimi. "Kako ti ljudje vozijo? Saj so kot kakšne stare mamice." Tiho je klel in zmerjal sovoznike, kmalu pa je zagledal črne audije. "O sranje." Potegnil je pištolo iz žepa in s drugo roko spet obrnil volan. Odprl je okno in začel streljati v gume. "Dajmo, no! Pomagaj mi, nisi tako zelo noseča!"

Tim se je srečno sprehajal po ulicah D.C.-ja in nekako poskušal iz svojih misli izbiti odpoved, ki jo je dal v NCISu. Lepa stvar pri tem je bila to, da noben razen njega in direktorja ni vedel o tem. Sicer je Tima najedalo vprašnje kaj si mislijo njegovi (bivši) sodelavci o tem, da je je izginil kot škafra, a je vseeno poskušal živeti naprej. Takole se je obračal nov list in Tim je začel živeti na novo, ko pa so naenkrat zaškripale gume in se je spomnil, da brez akcije in opravljanja službe za vlado ne more. Že se je obrnil in stekel proti avtu, da bi se odpeljal v poslopje NCISa, ko ga je nekaj kar je prihajalo izza njega ustavilo. Nikakor ni mogel razločiti ali so streli ali kaj drugega in zato mu ni preostalo drugega kot pa da steče do kraja iz katerega je izviral ta zvok. Še ni prišel do prvega ovinka in že je zagledal neke črne audije in temno modre Dodge Chargerje R/T, ki so očitno bili NCISovi. To da so ti avtomobili pripadali njegovi (bivši) službi je ugotovil po pištoli, ki je molela iz avta in po nalepki, ki jo je na avto nalepil Mike. Poskušal je razbrati kdo je v avtu, saj ni vedel, če avto pripada njegovi (bivši) ekipi ali so ga dali komu drugemu. Ni in ni mogel razbrati kdo vozi avto in zato je lahko miselno skočil na cesto in poskušal ustaviti Chargerja, čeprav je bil v lovu za nepridipravi.

[nisem v formi ]

V vožnji se je pravzaprav pošteno zabavala. Že dolgo v telesu ni čutila toliko adrenalina kot danes. ''No Ray, kakšne besede pa uporabljaš'' se je zasmejala njegovemu besednemu zakladu, ki nasplošno ni vseboval kletvic. Pod ohlapno poletno obleko je čutila svojega glocka in bila je pripravljena na strelski obračun. Motil jo je edino otrok v njenih rokah. Izgledal je nadvse realističen in mogoče jima bodo lokalni policaji zaradi njega prizanesli kup strelov. ''Kako naj pomagam, ko pa imam v rokah otroka?'' je rekla v šali in ob enem iz toka že potegnila pištolo. Obrnila se je nazaj in se zazrla v avto. ''Ray? A ni tole Tim?'' ga je neumno vprašala in radovedno zijala. ''Zadnje čase je izginil kot kafra, zdaj pa se pojavi tukaj. Misliš, da ga moram onesposobiti?'' je raje vprašala, saj se na sodelavca nikakor ni hotela spraviti. Sploh ker je bil ta dober in pošten človek, vedno pripravljen pomagati in ustreči.

Ray se je obril in streljalnaprej. "Otorka vrži na zadnji sedež, no!" Zasmejal se je in ji pomežiknil. Potem pa je zagledal Tima. "Em, a ni to Tim?" je vprašal v domala istem trenutku kot ona. "Ja, je! Vem da je izgnili, ampak... Da nebi!" Volan je sunkovito zasukal, ter rekel Emily: "Spravi se za volan!" Sam se je zrinil na zadnji sedež in odprl vrata pred Timom. "Spravi se noter!" Vanj je uperil pištlo in v očeh se mu je videlo da misli resno. Sicer Tima ni mislil poškodovati, vendar ga je ternutno potreboval. "No?"

[malo nerealistično pišemo xD]

Timu se je zalesketalu v očeh, ko je skočil na cesto. Prav nepričakovano sta njegova sodelavca ustavila in kot bi mignil je Tim skočil v avto. Medtem, ko je Ray ponosno uperjal pištolo Timu med oči je le ta zavil z očmi in se sarkastično zasmejal. ''Meri vame, ko se boš naučil uporabljati pištolo!'' je dejal z pridihom smeha. Čeprav je vedel, da bo Ray rekel nekaj nazaj se je obrnil naprej in ljubko pozdravil gospodično na sprednjem sedežu. ''Emily si to ti?! Damn smo pa zrihtani danes…a te je kdo napumpal?'' je kar zletelo iz Timovih ust medtem, ko je brskal za svojo Berreto. ''A, ima mogoče kateri od vaju kakšno pokalico odveč, ker sem jo jaz tako čisto mimogrede nekam založil?'' je še naprej letelo iz njegovih ust medtem, ko je zavijal z svojimi očmi, ker ni našel pištole. Že tako je bil napet, ko pa je zagledal otroka nasproti njega mu je pa kar zavrelo iz ust: ''Kaj zavraga delata z otrokom med lovljenjem nepridipravov?!''. Vse poteka kot ponavadi med divjo vožnjo…A ponavadi nimamo dojenčkov!! se je zamislil Tim in se spominjal starih časov, ko so takšna lovljenja potekala brez nepotrebnih rekvizitov. Ob takšnem kaosu se je bilo težko osredotočiti, a naposled je Timu to uspelo : ''Koga lovimo in zakaj?!''

Ray je spremljal vsak njegov gib. »Mogoče res, mogoče pa se boš ti naučil da ne smeš zaupati vsakemu, ki ga vidiš,« mu je tiho vrnil. Začel se je tiho smejati, vedel je, da ga bo Emily ubila. »Oprosti, se je nepotrebno oparičil. »Zakaj se zdaj jaz opravičujem?« Povesil je pištolo in se zazrl Timu v oči. Še vedno je njegov sodelovec, vendar še vedno je na drugi strani. »Ne vem če. Emily, kaj pa tvoj... Trebuh? Zdaj ga lahko vržeš.« Potem je otroka zagrabil za nogo in odprl okno. »Ojej, se vidiva, sinček,« je zzlobno rekl in vrgel otroka skozi okno. »Mimogrede, Tim, ne lovimo nepridipravov, lovijo mene. Oziroma vidva lovita mene.« Zarežal se je in spet preveril ozadje. »Mah, ne delaj se kot da nič ne veš. Z direkorjem si ves čas v stiku, no!« Avto se je obrnil in Raya je vrglo po tleh. »Sranje,« je tiho zamrmral in s pobral. Potem pa je se je v avto zaletela toča krogel. »Skloni se!« je avtomatsko rekel in se sklonil. »Si cela, Emily?« Požrl je sapo, avto pa je še naprej drvel naprej. »Pa ti?« je zdaj vprašal Tima. »Zakaj to sprašujem tebe? Prvič: več izkušenj imaš kot jaz. Drugič: Ni pomembno.«

Zaradi popolne zmede v avtu ni bila prepričana, da se to resnično dogaja. Ray jo je grobo potegnil na voznikov sedež in kot bi mignil, je že prevzela vajeti nad avtom, ki je imel očitno veliko konjskih moči. V istem trenutku pa se je zgodila še ena stvar - v avto je skočil Tim. Le bežno je ujela vprašanje, ki je bilo več kot očitno namenjeno njej. ''Ne sekiraj se, ni tvoj'' je rekla v šali in ne da bi trznila z očesom. Bila je precej spretna voznica in hitrost ji ni bila tuja. V mislih je štela običajna skrivališča za svoje 'igračke', pod katerimi je smatrala svoje pištole. ''Imam. Obrni otroka in odpri zadrgo na mehkem delu hrbta. Tam bi moral biti glock'' mu je hitela razlagati medtem, ko se je spretno izmikala prihajajočim kroglam. ''Že nekaj časa ga nisem uporabljala, preveri ga prej'' mu je svetovala in še dodatno pritisnila na plin. ''Sem cela, ne skrbi zame'' mu je zaklicala in zaskrbljeno pogledala na armaturno ploščo. ''Fanta, problem'' jima je zaskrbljeno zaklicala in se v vzvratnem ogledalu zazrla v njune oči. ''Goriva bo pri tej hitrosti kaj kmalu zmanjkalo'' je rekla in pogled spet spustila na rdečo lučko, ki je opozarjala na minimalno količino goriva v njihovem tanku.

Timu nikakor ni prijalo, da ga je Ray smatral kot nasprotnika in prav vesel je bil, ko je le ta zaprl 'gobec'. Ob tako veliki hitrosti je bilo prav nerodno sedeti zadaj in biti nepripasan. Že ob prvem ovinku se je pokazalo, da bi morali biti pripasani saj ju je z Rayem močno vrglo ob naglem zaviranju. Z počasnimi in okornimi premiki se je Tim le vsedel nazj na sedež ter se malce boleče zasmejal. ''E, pa daj no!'' je posmehovalno spregovoril nazaj na besede Emily, da otrok ni njegov. ''Mehki del hrbta?!'' se je potiho spraševal Tim medtem, ko je že otipaval Emily za pištolo. Po dobrih parih minutah jo je končno našel in brez pomisleka potisnil skozi okno, da bi začel streljati. Žal pa mu le to ni uspelo saj je pištola začela žalostno 'hlipati', ker ni bilo nabojev. ''Emily imaš mogoče še kaj metkov?'' je nato vprašal ter mimogrede na uho potegnil, da jim bo zmanjkalo bencina. ''Sploh nevem zakaj se tako poskušamo otresti teh barab. Enostavno bi lahko zapeljali do poslopja NCISa kjer bi nas prenehali loviti!'' .

Trudila se je, da je vozila kar se da lepo in ne sunkovito, vendar pri tej hitrosti to skoraj ni bilo mogoče. Čudež je bil že to, da ji je uspelo ostati na cesti in pri tem nikogar poškodovati. ''Oprostita, sta v redu tam zadaj?'' ju je zaskrbljeno vprašala in še vedno zrla na cesto. Sedaj je bila z nogo na pedalu za hitrost že čisto do konca in s težavo se je držala ceste in izogibala ljudem, ki so jo prečkali. Najhuje je bilo v semaforjih, katere je večino prevozila kar skozi rdečo. ''Sem vedela, da bi jih morala vzeti!'' je rekla in desno roko spustila iz volana. Začela je tipati po svoji veliki torbici, vendar neuspešno. ''Daj poglej če so kje, nisem prepričana'' je rekla in mu v zadnjem trenutku vrgla torbico. Avto je skoraj zgrmel v tovornjak pred njimi, ki je zavijal levo. ''Samo tega je še manjkalo'' si je rekla pri sebi in ga ostro obvozila po desni. ''Zakaj? Vprašaj tega genija'' je zakričala in pokazala na Raya. ''Ne vem zakaj preiskave ni pustil v rokah NCISa in pustil, da mu dokažejo nedolžnost'' je blebetala bolj sama pri sebi kot s fantoma. ''Tako, konec. Do NCISa gremo in to mi lahko preprečita samo tako da me ubijeta!'' je odločno rekla in ostro zavila proti glavni stavbi NCISa. V mislih je prosila naj jim ne zmanjka goriva in, da pridejo na cilj vsi živi in zdravi,

Tim je brskal po Emilyini torbici kot nor, a mu nikakor ni uspelo najti nabojev za njenega Glocka. Ni mu preostalo drugega kot pa da preneha z iskanjem ter se osredotoči kako bodo prišli na cilj. Ko je zaslišal, da se bodo ustavili pri stavbi NCISa se mu je pred očesi zavrtel njegov ves spomin. Naenkrat ni mogel več delati ničesar. Medtem, ko je motor že hlipal za gorivom ter se poganjal le z hlapi se je Tim komaj zdramil iz teh sanj ter začel v mislih odštevati. 100m, 80m, 40m, 10m in smo že skoraj na ciljuuuuuuuu….je teklo po njegovih mislih, medtem, ko so se počasi že ustavljali pri rampah. Kot običajno so varnostniki delali polžje počasi in Tim je kar zrohnel, da morajo iti peš. V primeru, da Ray nebi hotel iti ga je močno potegnil iz avta in ga z nekakšnim tekwandojskim prijemom bolj kot ne vlekel za sabo. Tekati med tem, ko vlečeš odraslega moškega ni lahko in še posebej takrat ne, ko se za tabo zapodi kopica varnostnikov, ker si jim pustil avto pred rampo. Medtem, ko so takole 'šprintali' proti vhodu v NCIS pa je Timu zapel odzivnik. Kar med tekom je pogledal sporočilo in ga kot bi mignil prebral na glas. ''Direktor nas hoče v njegovi pisarni!'' je nato še dodal ter vstopil v stavbo.