Hiša Agginsonovih

Stara hiša, prebarvana z belo barvo. Ne izstopa v nikakršnem načinom. Pred stavbo je parkiran črn ford. Vrata so lesena, na tablici pa se lesketa napis Agginson.

Mikov Jeep je drvel po cesti. Gume so se skoraj smodile in ko je pripeljal do naslova, ki ga je dobil je močno pritisnil na zavoro, tako da so za njim ostale vroče sledi, avto pa se je ustavil prfektno parkiran ob hiši, zraven črnega forda. Ko je njegov čevelj stopil iz avtomobila se mu je skoraj zvrtelo od neznanske vročine, zato si je vzel čas in poiskal sončna očala. Očitno je bil tukaj prvi, čeprav je slišal, da sta na sceni dve novi sodelavki - Tim pa se je takoalitako peljal z njim. Kar streslo ga je, ko je videl njega voziti, zato mu tega preprosto ni pustil. Pustil ga je v avtu in mu zaupal ključe, da naj zaklene Jeepa, on pa je stopil naprej. Garažna vrata so bila odprta. Mike si je nadel rokavice ter si snel svojo zlato uro - kri mu res ni bila všeč, vsaj kot madež ne. Ob tej misli se je nasmehnil, kar je bilo malce grozno. Robert je kot kaže še vedno imel glavo v avtomobilu. Malce se je zdznil ob golem, belem telesu in ga potegnil za rame iz pomivalnega stroja. Takrat se je zdrznil. Gospodu, ki je očitno imel brado in brke je manjkalo pol obraza. Videl je krvavo lobanjo in želodec se mu je trikrat obrnil, vsako sekundo, ko ga je gledal. Potem pa še vsa ta dlaka - verjetno brki, ki so bili v vdolbinah, v katerih naj bi bile oči, o katerih ni bilo ne duha ne sluha. Verjetno jih je morilec odnesel. Tega ni mogel več gledati. "Tim..." je rekel napol obupano, ko je zrl v krvavi pralni stroj, vendar je želel kolegu pokazati nekaj drugega.

Tim se je na kraj prizorišča pripeljal z Mikom in vožnja ni bila nič kaj preveč mirna. Ko sta prispela je Mike Timu zaupal ključe od avtomobila in izstopil. Tim je ključe potisnil v žep ter si poiskal šilt-kapo, ki je tičala nekje globoko v torbi. Ko jo pa je končno našel ga je Mike poklical in si jo je v naglici komaj nadel. Ko je prišel v garažo in je zagledal izmaličeno truplo ga je kar streslo in ni čudnega saj je tudi Mike bil napol bled. Nadel si je rokavice in se odpravil k truplu, da bi videl vzrok smrti. Ko je pogledal za nohte, tam ni bilo nobenega tkiva in to je pomenilo, da so morali Agginsona napasti nepričakovano, saj bi se drugače upiral. Agginson je na zapestju imel tudi modrice, kar je pomenilo, da je bil vklenjen. Ko je pregledal nato še druge dele telesa ni več našel nobenih sledi. Za tem pa je prišla na vrsto glava, najbolj razmaličen del telesa, ki ga je imelo to truplo. Na hitro je moral Tim oceniti s čem je bila povzročena škoda glavi saj ni mogel dolgo gledati tega prizora. Hotel je že oceniti, ko pa je v kotu zagledal neke krvave sledi in poslal Mika naj gre pogledat, če slučajno tam ležijo kakšne sledi.

Alex je ostro zavila proti kraju zločina in ob tem že stotič mrmrajoč preklela svoj avto. Saj ji je bil všeč - le dejstvo, da je bilo klimo nemogoče ugasniti in je ves čas grela avto, ji ni bilo niti najmanj všeč. Zunaj je bil vroč dan in niti odprta okna ji pri tem niso kaj dosti pomagala, ampak pravzaprav ni mogla storiti popolnoma ničesar. Pred seboj je zagledala hišo, kamor je bila namenjena, in njen avtomobil je obstal ob drugih dveh. Samo za trenutek je obstala, da je svoj avto pustila v senci, potem pa se je namenila v notranjost, kjer je že zagledala dva agenta. "Dober dan," je pozdravila, čeprav pozdrav niti ni bil primeren za okoliščine. Za trenutek je obstala in opazovala kraj zločina, potem pa se je odpravila do trupla in pokleknila ob njim. Na roki je že imela rokavice in nekaj trenutkov je opazovala truplo, naredila nekaj fotografij glave in potisnila slabost ob pogledu nekam stran. Bila je popolnoma mirna, saj je videla že preveč trupel, da bi jo ta prizor lahko vznemiril. "Ubit je bil s topim predmetom. Nekaj podobnega obtežilniku za pisma ali manjšemu kipu," je ugotovila in nadaljevala. "Vzeli so mu zenice. Spominek ali kaj drugega?" Sama pri sebi je zamrmrala te besede in naredila še nekaj fotografij. Ozrla se je proti pralnem stroju in nenadoma v njegovi notranjosti opazila nekaj, zaradi česar se je popolnoma zresnila. "Tole bi moralo odgovoriti na vprašanje," je mehko zamrmrala in fotografirala njegove oči, ki so bile v bobnu pralnega stroja. Vstala je in pustila truplo, ko ga je podrobno pregledala - kolikor je bilo to pač mogoče. Na steni za pralnim strojem so bili sledovi krvi in odločila se je, da bo vzela vzroce, saj je bila skoraj prepričana, da je bila kri od dveh različnih človekov.

Ko je prišla nova agentka, ki jo je spoznal pred tem primerom ji je takoj namenil nasmešek in ji odzdravil. Za trenutek se je odmaknil od trupla, da ga je lako pregledala forenzičarka. Ko pa se je le ta vstala in odšla po vzorce krvi ji je povedal vse kar je pri žrtvi opazil že prej.

[Alex, tvoj stil je super, razen nekih detajlov (en avto...) in pa slovnice (dveh človekov)]

Ko je prišla nova forenzičarka, ki jo je poznal le iz dosjeja, ji je previdno ghotel sežti v roko, ko se je spomnil, da nosi krvave rokavice. Le-te je snel, in, ko je ona ponovila kretnjo se ji je napol nasmehnil. "Mike. Mike Snake - vodja oddelka." ji je dal vedeti, kdo je tukaj glavni, ko se je napol jezno odzval na Timov 'ukaz'. "Nak..." je gladko zavrnil novo agentko. "Po moje je bil Agginson z glavo potisnjen v pralni stroj, ko je le ta deloval, po možnosti so v njem bili še ostri predmeti." ji je povedal. "Cash! Slikaj truplo, nato se loti pralnega stroja - od znamke, do tega, kdaj je bil nazadnje uporabljen, kako hitro se vrti, če bi lahko ubil žrtev?" je rekel, nato pa se je obrnil k novi članici ekipe. "Fox! Preglej tisti kot za sledmi, nato pa preišči tla, pralni stroj, vrata ter dalinjski upravljajnik za vrata za prstnimi odtisi. Sam bom pogledal v avto ter se odpravil notri. Cash, ko boš končal se mi pridruži notri." spet si nadel svoj službeni obraz. Ali sem bil vseeno prestrog? Si je mislil in pogledal zamerljivega Tima z ne kaj preveč lepim izrazom na obrazu.

Odkorakal je do črnega forda. Šele takrat se je zavedal, kakšen strastni voznik je bil Agginson. Vozil je namreč Forda Thunderbirda 4.1 z V8 motorjem. Pravi oldtimer iz leta 1987. Odprl je vrata ter iskal sledi. Na prvi pogled se je zdelo, da z avtom nihče ni stopil v stik, nato pa je ozrl nekaj zelo nenavadnega. V Thunderbirdu je bila luknja. Pred zadnjimi sedeži je bila luknja, ki je segala vse do podvozja. Slikal je nenavadno luknjo v kateri je zapazil tudi lesene trske, ki jih je dal v plastično vrečko za Alex. "Fox, tvoje področje. Ko boš konec, si tukaj!" je rekel in odprl odklenjena vrata. "Doberdan?" je rekel. Na spregled ni bilo nikogar, slišal pa se je neki hrup, ki je prihajal iz spalnice. Vstopil je vanjo. "Doberdan?" je vprašal, takrat pa je zagledal neljubi prizor. Gospa Agginson - prepoznal je njen glas, ko je ravno nekaj govorila in neki moški črne polti sta se poljubljala - oba brez majic, na postelji. Odhrkal se je, in ko sta ga pogledala je rekel: "Posebni Agent Snake, NCIS... Vi pa res kažete veliko spoštovanja svojemu pokojnemu možu..." je rekel Gospej Agginson in premeril črnca z odpetim pasom.

Tim se je namrščil, ko je Mike spet pokazal njego ukazovalnost do njega. Sicer pa si je mislil ni mu za zameriti saj ga poznam že 20 let in vem kakšen je ko pride v položaj šefa. Iz žepa je potegnil ključe Mikovega Jeepa in se odpravil proti njemu. V ključavnico avta je vtaknil ključ in hotel obrniti, ampak ključavnica je nekaj zaškrtala in ključ se je odlomil. Tim je potiho zaklel in šel na drugo stran avta, da bi poskusil vdreti v avto. Po nekaj deset minutah mu je to uspelo in končno je lahko vzel fotoaparat iz avta. Nahitro je šel v garažo in poslikal vsako malenkost. Za tem ko si je obesil fotoaparat okoli vrata in preko blackbarrya poslal podatke pralnega stroja v NCIS na njegov email je odšel v hišo za Mikom. Ko je prišel v hišo je že mislil kakšen pogled bo dal Miku zaradi tistega prej. a ko je prišel v sobo in zagledal Mika se je prikazalo nekaj dosti bolj groznega. V mislih ko je videl vdovo Agginsona in črnca pod rjuhami si je rekel ''FUJ!''. Povzdignil je njegovo značko in vzkliknil ''Posebni agent Cash, NCIS''. Nato je vprašajujoče pogledal Mika in počakal na odgovor go. Agginson.

Gospa Agginson je trznila ob glasu neznanega agenta in hitro pobrala oblačila, ki so ležala na tleh. Preden pa se je lahko zagrnila je že pridrvel drug agent, ki je rekel, da je agent Cash. Ob besedah agenta, ki se je predstavil kot agent Snake je vdova agentoma namenila samo grd pogled. Čez nekaj minut molčanja in grdega gledanja pa je vdova le spregovorila ''Vi vsiljevalci mislite, da lahko kar vdrete v hišo in me zaslišujete. Pa še kaj odšli boste in to zdaj!''. S temi besedami je tudi pospremila agenta ven iz hiše.

''V tretje gre rado..'' je zmagoslavno zamrmrala, ko ji je končno uspelo zagnati starega hrošča v katerem se je prevažala. Bil je vroč dan in v avtu se je nabral vonj po zatohlem, zato se vožnje v predmestje zares ni razveselila. Odprla je okno, da jo je med vožnjo hladila vsaj sapica, ki je vsake toliko prinesla nekaj svežega zraka, s katerim si je lahko napolnila pljuča. Veliko bolj si je sicer želela, da bi v svojih pljučih začutila prijeten cigaretni dim, a v tem avtu ni upala kaditi. Glede na njegovo stanje bi ga lahko tudi razneslo. Saj ne, da ji na nek primitiven način ne bi ugajal, kajti bil je rdeč, majhen in starinski, a imel je tudi svoje slabosti, na katere se je pač morala navaditi. Morda ga bo kdaj nadomestil lep nov mercedes, a to tja je bila pot še dolga.

Kmalu je previdno zavila na parkirišče pred veliko staro hišo, katere barva ja počasi že bledela. Res tipičen kraj zločina, takšen o katerih bereš v starih kriminalkah Agathe Christie. Parkirala je, ter počasi izstopila iz vozila. Sonce je močno pripekalo, sopara v zraku pa je bila skoraj nevzdržna. Vreme ji je jemalo še zadnji kanček zagona in želje do dela. Pri vhodu je naletela na razjarjeno žensko v srednjih letih, občutno premalo oblečeno, ki je histerično vpila na dva agenta, ki sta očitno izgubljala živce. Nekako je predvidevala, da gre za vdovo, tako je tvegala in kljub njenim histeričnim izpadom pristopila. Segla ji je v dlan, se predstavila in ji izrekla iskreno sožalje. Ženska je za trenutek obstala, očitno jo je njeno obnašanje presenetilo, Faith pa je trenutek zmedenosti na njenem obrazu izkoristila, ter hitro smuknila v hladno notranjost. Oster vonj po krvi jo je vodil do kraja zločina in podoba, ki jo je zagledala jo je za trenutek prikovala na mesto. Naslonila se je na podboj vrat, ter se nekaj dolgih sekund bojevala s slabostjo, ter omedlevico, ki sta jo obšli. Prizor je bil eden hujših, kajti kri je bila povsod. Odkorakala je do trupla, ter se močno trudila, da jo ob pogledu na toliko krvi ne premaga slabost. ''Preveč je krvi,'' je zamrmrala, kajti v prostoru je bila popolnoma sama. Vsaj tako je mislila, dokler ni zagledala kolegice, katere imena ni poznala. Pokazala ji je značko, da ne bi prišlo do nesporazuma, ter se ji nasmehnila. ''Očitno ga je ne kdo potisnil v pralni stoj kajne.. sprašujem se s čem se je morilcu tako zameril, da je zagrešil takšen surov zločin.'' S privzdignjeno obrvjo se je obrnila k kolegici, da bi slišala še njeno mnenje, nato pa nadaljevala. ''Rekla bi, da je bilo vse skupaj bolj spontano, kot načrtovano. Ogromno krvi je, skoraj prepričana sem, da se je tudi morilec poškodoval. Upam, da bomo imeli srečo in gre za enega tistih paničnih umorov, kjer morilci neprevidno pustijo ogromno sledi..''

Tim je izgubljal živce ko je vdova kričala nanjega in Mika. Potem pa je iz nenada nekaj zaškrtalo za njima in pripeljal se je rdeč spaček z novo agentko, ki je hladnokrvno stopila mimo njiju in začela ogovarjati razjarjeno vdovo. Vdova se je takrat tudi umirila in pustila vstopiti tudi Timu in Miku. Tim je sledil novi agentki v garažo kjer je ležalo truplo. Ko je prišel v garažo pa se je hotel tudi najprej predstaviti ''Dober dan, sem agent Timothy Cash. In ti si?''. Zraven pa še je dodal ''Tole je pa kar grozen primer za začetek pri NCIS, ne?''.

Med natikanjem rokavic, s katerimi si je želela nekoliko pobližje ogledati truplo jo je presenetil glas novega detektiva, ki je zakorakal prostor. Bil je eden tistih, ki ju je opazila že pri vratih in predvidevala, da sta si kraj zločina že temeljito ogledala. Segla je v ponujeno roko, ter se še sama predstavila. ''Me veseli agent Cash, moje ime je Faith Stonem.'' Z očmi je še enkrat ošinila grozljiv prizor, preden je odvrnila. ''Da precej, a na žalost nam ravno taki umori predstavljajo manj težav, kot tisti za katerimi morilci temeljito počistijo. Izgleda, da gre tukaj za precej spontan umor, kaj mislite?''

Njene ustnice so bile stisnjene v ravno črto, medtem ko je zbrano delala. Šef se ji ni zdel ravno simpatičen, ampak po drugi strani je svoje delo jemala popolnoma resno in se ni preveč obremenjevala s tem, kakšne vrste oseba je bil njen nadrejeni - vsaj dokler se ni vtikal v njeno delo. Najprej je odšla do kota in nekaj časa pregledovala tla, potem pa je za ploščo na tleh opazila nekaj, kar je izgledalo kot svilena vlakna vijolične barve. Spodnje perilo? Previdno je potisnila vlakna v vrečko za dokaze in se prepričala, da tam ni bilo več sledi, potem pa se je odpravila naprej in postopoma preiskala tla. Našla je sled čevlja - ženski čevelj superg znamke Nike, številka 38, če se ni motila - in glede teh stvari je bila vedno natančna. So pripadala morilki? Je bilo možno, da je moškega ubila ženska? Slikala je sled, ki se je poznala zgolj zaradi blatnih sledi. V pralnem stroju je opazila zenice in nič posebej uporabnega, dokler se ni njen pogled ustavil na gumbu za vklop in izklop. Na robu je bilo nekaj, kar je izgledalo kot kožno tkivo. Ker je bil gumb ob robovih precej oster, je bilo možno, da se je morilec poškodoval. Fotografirala je, potem pa spravila tkivo, da ga bo pozneje pregledala v laboratoriju. Zdelo se je, kot da bi nekdo gumb očistil, saj na njem ni bilo nobenih prsnih odtisov, je pa ob robu opazila delni odtis palca, ki ga je fotografirala in primerno shranila. Odpravila se je do vrat in se previdno posvetila tudi kljuki. Bila je očiščena in na njej je bilo le nekaj odtisov, za katere je sklepala, da so pripadali agentom, kljub temu pa jih je vzela kot dokazni material. Nekdo je skrbno očistil vrata - to je lahko videla zaradi tega, ker so bili vsi odtisi odstranjeni. Ampak vedela je, da morilci včasih niso pomislili na ključno točko - rob vrat. Sklonila se je in po temeljitem preiskovanju naletela na delni odtis dlani - prstni odtisi so bili zamazani, lahko pa je približno razločila velikost dlani. Ko je v roki držala daljinski upravljalnik, se je v prostoru prikazala še ena ženska, ki je ob pogledu na truplo očitno prebledela. "Si v redu?" se je pozanimala, saj zares ni želela, da bi omedlela in tako uničila kakšno sled. Ob njenih naslednjih besedah se je čez Alexin resni obraz zarisala senca nasmeha. "Nemogoče je vedeti, zakaj. Vsaj še zdaj." Ob robu daljinskega upravljalnika je opazila prstni odtis, ki ga je vzela in se znova sklonila k truplu. Nenadoma je opazila nekaj, kar ji je pred tem ušlo - ob tleh je ležal šop svetlih las, ki so bili zaradi podlage tal skoraj neopazni. Pobrala jih je in spravila v vrečko. Morilčevi lasje? Ali morilkinimi? "Prstni odtisi so bili ponekod previdno zabrisani. Morda morilec ni bil tako paničen, kot bi lahko upali," je pripomnila in se ozrla proti Faith, kot je jasno naznanjala njena izkaznica. Nenadoma se je spomnila še na nekaj in odšla je nazaj do pralnega stroja ter pogledala njegova vrata - njene slutnje so se uresničile, saj je na kljuki vrat, ki so bila na njem, bilo kar nekaj prstnih odtisov, ki jih je pobrala. V prostor je prikorakal tudi agent Cash in nenadoma je Alex opazila še nekaj. Odšla je do vrat, ki so vodila v garažo iz hiše, potem pa se obrnila proti agentu Cashu. "Oprosti, me lahko dvigneš?" Njena prošnja je bila nenavadna, ampak nad vrati je bilo nekaj krvi. Kako je prišla tja? Vsekakor je potrebovala vzorec. Nikjer ni bilo videti stola in svoj pogled je uprla v agenta.

''Ja ta umor se mi zdi precej spontan saj bi morilec lahko dosti bolj brez sledi umoril tega človeka'' je Tim odgovoril na vprašanje agentke Faith. Čez nekaj trenutkov gledanja dela nove forenzičarke, ki je delal zelo zagnano je videl, da je našla nožni odtis ženskega čevlja, ki je predstavljal, da je bila morilka mogoče ženska. Ampak Timothy je agentkama namignil še eno stvra ''Če se ne motim si zdaj našla ženski odtis in zdi se mi, da bi lahko bil ta odtis od žene umorjenga, ki bi ga lahko umorila ali pa samo hodila po garaži!''. Tim je nato še kar naprej opazoval, če bi bila kje kakšna sled nato pa prejel povabilo forenzičarke Fox, da jo dvigne. Za Tima je bila to mala malica, saj tipu visokemu 190 cm in težkemu 85 kg res ni bilo težko dvigniti nekoga. Z nasmeškom na obrazu se ji je približal in jo dvignil k garažnim vratom.

Dejansko je bila ugotovitev agenta Casha precej... Nenavadna? "Vem, ampak ne smemo izključiti možnosti, da ženski odtis pripada komu drugemu. Prav tako kot vsi prstni odtisi. Obstaja petdeset procentov, da so odtisi od nekoga, ki tukaj živi, ampak drugih petdeset procentov pa pravi, da so lahko od morilca. Pri svojem delu ne izključujem nobenih možnosti," je spregovorila in se zazrla v njegove oči. Svoje delo je jemala resno. Prekleto resno in vsekakor ni nameravala dovoliti, da bi spregledala kakšen dokaz. Veliko raje je dlje delala kot pa da bi prezrla nekaj, kar bi lahko bilo izjemno pomembno.
Ko jo je Tim dvignil, se je stegnila in vzela nekaj krvi, ki je bila po steni. Kako bi sploh lahko prišla tja? Možen odgovor je bil, da je pripadala morilcu - lahko bi bila tudi starejša, ampak vse to bo ugotovila v svojem laboratoriju, saj je bilo popolnoma odvisno od vsebine belih in rdečih krvničk v krvi. "Hvala," je končno spregovorila in počakala, da jo je agent odložil na tla.

Timu je zazvonil pozivnik medtem, ko je forenzičarko Fox držal v zraku. Ko jo je lahko spustil je pogledal pozivnik na katerem je pisalo, da je sporočilo poslal Mike. Nekaj sekund je preletaval sporočilo nato pa povedal agentkima, da morajo spakirati in iti preglejevat dokaze v stavbo NCIS. Medtem ko so vsi pospravljali stvari je Tim prosil Alex, če bi ga lahko peljala, ker je sem prišel z Mikom, ki pa še vedno zaslišuje vdovo.

Končno je stala na tleh in ob Timovih besedah začela pospravljati svoje stvari v manjši kovček, ki ga je vedno imela s seboj. Ko je imela zložene vse stvari, je s pogledom še enkrat preletela prostor. "Jasno," je pokimala ob Timovih besedah. "Samo moram te opozoriti, da bo vroče," se je nasmehnila, že v naslednjem trenutku pa se je zresnila in odšla proti izhodu. Tam se je še zadnjič obrnila in s pogledom preletela prostor. Preverila je vse - brez dvoma. Pomignila je agentu Cashu, naj ji sledi, potem pa se odpravila proti svojem avtomobilu.

Timu je ob privolitvi Alex na obraz pritekel velik nasmešek, ampak že v naslednjem trenutku je odnesel Miku zlomljen ključ v upanju, da mu bo kaj pomagal. Ko je prišel , do Mika, ki je vztrajno zasliševal mu je v roko porinil ključ in rekel ''Nezgoda''. Za tem pa hitro oddirjal proti avtomubilu forenzičarke Fox.

Med tem, ko sta se ostala dva agenta v prostoru posvečala krvi ned vrati, si je sama bolje ogledala truplo. Moški je bil močan, dobro grajen in lahko bi se obranil, še posebej ženske. Svoje misli je takoj usmerila k temu, da obstaja možnost, da se sploh ni poskušal braniti, oz. ni zmogel. Pregledala je njegova zapestja in roke. Za nohti so bile sledi, morda celo kože, za vsak primer je tako vzela majhen vzorec, pa tudi na zapestjih je bilo veliko modric. Očitno se je branil, torej bi lahko šlo tudi za žensko, vendar je v vse skupaj nekoliko dvomila. Sicer pa ni želela prehitro sklepati zato je raje naredila nekaj fotografij, ter si še zadnjič dobro ogledala kraj zločina, v svoje misli pa si je poskušala vtisniti čim več podrobnosti, ki jih je lahko opazila s prostim očesom preden so morala kraj zapustiti. Na dvorišču je pomignila preostalima agentoma, ter se odpeljala proti mestu.

Mike se ni niti malce oziral na neprijazno vdovo, ki ga je pregnala iz stanovanja. S silo je odprl vrata. Ženska, ki si je ravnokar do konca zapirala modrček ga je grdo pogledala, Mike pa se za to ni niti malo zmenil. "Gospa Agginson," je rekel s strogim, a napol razumevajočim glasom. "Raziskujemo primer vašega moža. Vi ste nas poklicali in to je zdaj naša služba številka ena." je rekel, nato pa pomignil možu, naj stopi sem. V tistem trenutku je slišal roženje motorjev. Sklepal je, da so vsi odšli, Tim - ženskar 'začetnik' pa se je odpeljal z eno izmed novih agentk. Pri sebi se je malce nasmehnil ob predrzni misli. Moški črne polti, ki se je predstavil kot Angus Billy Tramlett je bil malce nižji od njega, pravtako pa malo manj mišičast, vendar bi ga vseeno lahko označili za mišičastega. "Z mano gresta." je rekel Mike po kratkem pogovoru. "V vsakem primeru, zlepa..." na to je pokazal pištolo in nadaljeval: "Ali zgrda." Po nekaj žaljivih besedah s strani žene in razumevajočemu kimanju Angusa so se odpravili v njegovega Jeepa. Avtomobil je močno zahrkal, končno pa so se odpeljali. Mike je vozil počasi - vsaj za njegove mere.

Patricia se je z mrliškim avtom odpravila po truplo. Vozila je mirno in zmerno. Prav nikamor se ji ni mudilo, čeprav je, ko je bila sama na cesti, rada malce bolj pospešila. Nekaj časa je trajalo, da je končno prišla do kraja zločina. Očitno so že vse postorili. Si je mislila, ko je iztopila iz avta. Iz zadnjega dela avta je potegnila ven vozno posteljo in mrtvaško vrečo. Napotila se je proti hiši. Pred garažo je pustila vozno posteljo, si nadela rokavice in z vrečo odšla notri.
Kruto. Vrečo odložila na tleh in pokleknila k truplu. Počasi in previdno ga je spravila s tal v vrečo. Ogledovala si je njegov obraz. Brutalno. Nič drugega. Prav res. Patricia je zlahka gledala izmaličeno telo. Od nekdaj je imela dober želodec in nekaj ima pri tem tudi praksa. Zaprla je zadrgo vreče. Odšla je po vozno posteljo in naložila vrečo nanj. Vse skupaj odpeljala k avtu, položila vanj in zaprla prtljažnik. snela si rokavice in jih potlačila v žep, saj jih bo kasneje v laboratoriju vrgla v smeti in sedla v avto. Počasi je speljala vzratno, obrnila in se odpeljala v mrtvašnico.