Kiki's

Tim je še veselo spal v odobni postelji, ko pa je začel piskati pozivnik, ki ga je vrgel pokonci. Glede na to kar je pisalo so imeli nov primer in hitr se je oblekel ter sedel za volan, do predelovalnice avtomobilov Kiki's. Gume, ki so zacvilile pred tisto staro garažo so stoodstotno bili od Timovega Chevrolet Avoea in že v naslednjih trenutkih je Tim postopil proti garaži kjer je opail, da je prvi agent tukaj. Močno je pritisnil na zvonec zraven velikih porisanih z grafiti garažnih vrat in že v naslenjih trenutkih so se začela škripajujoče odpirati. Za vrati je stal dolgolasi nekje okoli 30 let stari možakar z psom ob nogi. Tim je takoj pomislil, da bi lahko pes uničil dokaze saj je venar bil Nemška doga, eden najvišjih in najtežjih psov na svetu. A vse te misli so se razblinile ob solzah možakarja, ki je pokazal na truplo, ki je bilo postavljeno pod en velik avto. Sam je postopil počasi do trupla ter počakal na druge agente, ker je nevede pozabil rokavice in ni mogel storiti ničesar...

Neanavadno, a Aaron je komaj pričakoval novo smrt - predvsem zato, ker se je drugače na smrt dolgočasil. Igranje pasjanse na službenem računalniku, iz dneva v dan gledati iste obraze in preveliki odmerki kave, ki so preprečevali, da ni glasno zasmrčal za svojo mizo pač ni kaj prida zanimivo. Posledica pričakovanja in kančka veselja so bile prevožene rdeče luči in na cilju tudi pregret motor; njegov Polo pač ni bil ustvarjen za takšno dolgo rabo.
"Izvrstno." Njegove besede na možakarja, ki si las najbrž ni ostrigel že nekaj dolgih let, niso delovale prav spodbudno, saj se mu je konica brade pričela nenadzorovano tresti. A zanj se ni nameraval zmeniti, saj je imel tisto trohico možganov, ki so mu že pričeli delovati, osredotočeno na truplo. Zgornji del trupla je pod popolnoma predelanim Porschejevim terenskim vozilom, noge pa so mu kukale na prosto. Ker je moški, ali pa ženska s kratkimi lasmi in povešeno zadnjo platjo, gledal z obrazom v tla, ni bilo videti nobenih znakov nasilje; lahko bi preprosto zaspal med popravilom. A umor je izdajala luža krvi, ki se je vila vse do garažnih vrat in je izgledala še dokaj sveža. "Le komu bi se ga ljubilo potiskati pod avto? Dvomim, da se je sam zabodel z izvijačem." Njegovo vprašanje je bilo bolj kot ne namenjeno njemu samemu, čeprav je pričakoval kakšen odgovor od Tima.

Tim je lahkotno opazoval truplo, a kaj, ko se ga ni mogel prijeti, ker ni imel rokavic. Še preden pa je lahko pomignil z očesom je zraven njega stal Aaron, ki je navidez malce nejevedno užalil lastnika garaže in sina žrtve. ''Zdravo!'' je pozdravil nato pa se spet zazrl v truplo in nato spet v Aarona. ''Samo reči, da si prinesel rokavice...'' je po kratkem predahu nadaljeval ter se nadejal, da jih mogoče ima zraven. Tim je nestrpno čakal na odgovor Aarona ampak je vseeno uziral truplo ter iskal kakšne mogoče sledi. ''Glede na to, da je tako stisnjen med tla in avto, kije opazno prenizek bi se lahko tudi reklo, da je to krivo smrti, ampak vseeno je preveč krvi za takšno smrt, ker je še avto toliko visok, da mu ne bi izstisnilo do zadnje kaplje krvi!'' se je ponosno nadejal svojega znanja Tim ter se zagledal v krvavo lužo, ki se je vila do vrat. Počasi je poprijel za fotoaparat in poslikal vsaki kotiček delavnice nato pa počasi dvignil avto, ki je stal na dvigalu ter malce bolj uvidel truplo žrtve. Truplo je bilo z glavo obrnjeno navzdol in se tako ni videlo obraza...

Nov primer, nove žrtve. "Krasno." Je sarkastično mislila, ko je se usedla v svoj mrliški avto. Saj ne, da ni oboževala prerezanja trupel in vse to kar je pač počela. Samo škoda ji je bilo življenja. Četudi je bil kriminalec ali ne. Obrnila je ključ in počasi speljala iz garaže. Ni vozila prehitro, vozila je zmerno. Tako ali tako, mora počakati, da zberejo dokaze. Ni vedela točno, zakaj že mora biti tako zgodaj tam. Kaj so že vse zbrali? Skomignila je z rameni in vozila naprej. Čez nekaj dobrih minut se je pojavila pred Kikijem. Tam sta že bila dva avta in za svojega je komaj, da našla nekaj prostora. Zavzdihnila je. "Zakaj imam že mrliški avto?" Zavila z očmi in parkirala zraven zadnjega avtomobila.
Izstopila je iz avta. Odločila se je, da bo stopila do kraja zločina in presodila, koliko so že postorili in ne. V garaži je videla dve osebi, ki sta se premikali po prostoru in eno s psom, ki je stala. Priča? Iz desnega žepa svojega plašča je vzela par rokavic in si jih nedela. Previdnost ni nikoli odveč, četudi bo še kar nekaj časa čakala, da prevzame truplo. Obstala je ob vhodu v garažo. Moškemu s psom je samo prijazno pokimala. "Živjo obema." Se je obrnila k agentoma notri v garaži. "Kakšna je situacija?" Še vedno stoječ na robu garaže. Čakala, da ji rečeta, da lahko odpelje to truplo in odide. Malo se je razgledala po garaži. Hm..Veliko krvi. Pogled usmerila proti avtu nad truplom. "Čudno." Je razmišljala na glas, čeprav se sploh ni zavedala.

Videla je čuden obris v njeni sobi, čutila je dotike na svojem telesu, čutila je temno senco na svojem telesu in zmrazilo jo je. Prevrnila se je na drug bok, hotela je odriniti temno postavo nad njenim telesom, vendar je bila prešibka. Redno je boksala in vadila karate, tekla je vsako jutro in vsako popoldne, ko je pač našla čas za to. Torej, še vedno je bila prešibka za obiskovalca. Hotela je zakričati, vendar je imela suho grlo z velikanskim cmoko, ujetim v njenem goltancu. Krilila je z rokami in težko dihala, oči ni in ni mogla odpreti. In potem jo je zajel znan občutek padanja. Celotno telo se ji je streslo in zbudil jo je zvok njenega pozivnika. Počasi je odprla oči in ugotovila, da se ji je spet samo sanjalo. Bila je popolnoma potna in roke so se ji tresle. S pogledom je hitro ošinila uro in službeno pištolo na nočni omarici, brez nje se enostavno ni več počutila varno. Hitro je vstala in skočila v kopalnico. Mrzlo vodo je spustila po svojem izklesanem telesu. Oboževala je prho, sploh po tem, ko se je zbudila iz njenih zdaj že običajnih sanj in je bila popolnoma potna. Rada bi še nekaj minut ostala pod tekočo vodo, vendar jo je pozivnik klical in to je pomenilo samo eno - nov umor v mestu. Ljudje so jo potrebovali in ona je z veseljem priskočila na pomoč. Oboževala je svojo službo, oboževala je občutek, ko je rešila primer skupaj s svojimi sodelovci in še eno barabo spravila ob svobodo.
Torej, oblekla je stare kavbojke in rjavo srajco, ki ji je segala malce nad zadnjico. Pšenične lase je spela v sproščen čop in se usedla za volan svojega starega službenega avta. Bil je starejši od nje in v zelo slaben stanju, vendar je bil le začasen. In ni se pritoževala, vsaj streho je imel. Na začetku je lahko izbirala med njim, starim kabrioletom ali pa popolnoma stolčenim terencem. Torej, še vedno se je peljala in pri tem uživala.
Ko je prispela na kraj umora, so tam stali že Timothy, Aarom in Patricia. Pohitela je iz avta in s sabo vzela svoj služben kovček s pripomočki za raziskavo. Po poti do avta si je že nataknila lateksove rokavice in pomahala sodelovcem. ''Živjo'' je veselo pozdravila in se nasmehnila. Njena dobra lastnost je bila, da tudi če ni bila najboljše volje, je lahko igrala veselo in pridno dekle. ''Kakšna je torej situacija?'' je bolj potiho vprašala, ko je zagledala moškega in njegovega psa. In potem je zagledala še truplo. Prizor ni bil ravno najlepši, pa vendar je videla še veliko hujšega. Kdo bi naredil kaj takega?, se je vprašala in poskušala prikriti ogorčenje na svojem obrazu. Tole bo še zanimivo, je rekla sama pri sebi in pogledala proti svojim sodelavcem.

Tim se je dobesedno kremžil ob truplu, ko je naenkrat začelo zaudarjati. Počasi je dvignil svojo rit in malce obračal oči, ker še mu Aaron zdaj ni vrnil odgovora ali ima rokavice ali ne. Medtem, ko je urno slikal celotno garažo je prišla Patricia in brez razmišljanja ji je odzdravil ter začel blebetai o žrtvi in situaciji. ''Torej to je za zdaj malce retorično vprašanje saj še nismo oziroma nisma pregledala trupla ampak vseeno mislim, da je bil umorjen in, da se ni sam stisnil pod avto in zabodel!'' je pri koncu malce razširil oči, da je zgledalo dokaj srhljivo. Ravno po tem je že prijimal patricio za roko, da bi jo odgnal, do trupla, da bi ga pregledala, ker se sama zgleda nikamor ni premaknila pa je zunaj nekaj zagromelo in hitro je poskočil navzven ter uvidel, da prihaja nova agentka. Ni in ni se mogel nehati krohotati, ko je videl, da se je dobesedno pripeljala z traktorjem in ne avtomobilom, no vsaj slišalo se je tako. Tudi Emily je odzdravil ter zavil z očmi, ko bi še mogel enkrat ponoviti vse kar je pred petimi minutami povedal Patricii. No ampak vseeno je nahitro še vse zblebetal in odvedel Emily do trupla med tem pa še poprijel Patricio za roko in jo odgnal zraven. ''No, torej kaj še čakata? Ajd gremo na delo!''...

Ni vedela ali se Timothy smeji njenemu avtu, ali pa se s sodelavci smejijo interni šali, odločila se je, da se enostavno ne bo obremenjevala s tem. Pozorno je poslušala, ko ji je razlagal vsa znana dejstva in neznane uganke, kakšne naloge imajo in kakšni so prvi sklepi in ugibanja. Tudi sama je bila mnenja, da je bil moški umorjen, saj takšnega prizora še ni videla. ''Mislim, da je prva stvar, ki jo moramo ugotoviti, ali se je umor zgodil tukaj, ali pa so truplo nastavili'' je razmišljala na glas in sledila Timu in Patriciji do umorjenega. ''Glede na količino krvi bi lahko rekli, da se je zgodil tukaj'' si je ogledovala prizorišče in zraven glasno komentirala. Z žepno svetilko je posvetila pod avto in kri se je zableščala, prav vohala je že rahlo trdo kri in oster vonj po železu. Ne da bi trznila je nadaljevala ogled in ugotovila, da tudi truplo že pošteno zaudarja. ''Imamo mogoče grobo ocenitev časa smrti, Patricia?'' je vprašala, ne da bi pogledala proti njej, saj je bila vsa njena pozornost uperjena v truplo in prizorišče. ''Toda, glede na količino krvi, bi se umor skorajda lahko zgodil tukaj'' je zdaj svojo pozornost posvetila Timu in se mu skušala nasmehniti. V takšnih situacijah ni bila ravno prepričana, če je nasmeh na mestu, pa vendar je vztrajala pri sproščenih sodelavskih odnosih.

Pozorno je poslušal vsaki stavek, ki je zadonel v garaži ter pogledoval proti truplu. Ko je končno Emily nehala govoriti je Timu postalo zelo čudno, ko je omenila strjevanje krvi saj se človeška kri ponavadi ni strdila tako hitro in glede kolikor je sam ocenil čas smrt se še nebi smela. ''Čudno je to, da se je kri že strdila! Glede na temperaturo in in otrpnost trupla bi rekel, da se je umor zgodil ob treh zjutraj, torej pred 5 urami in se ki zagotovo ne bi mogla strditi!'' je nato svoje mišljenje povedal na glas ter se malce zdrznil, česlučajno njegova trditev ne bi bila pravilna. ''A te lahko prosim Emily, da odvzameš kri in jo daš v analizo, ker se mi dozdeva, da je živalska, prosim?'' je nato še hitro dodal prejšnjemu stavku ter obrnil hrbet svojim sodelavcem, da bi se odpravil v avto po njegovo beležko, da bi si zapisal ugotovitve, ker je že v mislih videl Mika kako nori in zato ni hotel česa spregledati!

Pozorno je poslušala Timothy-a in vse skupaj še analizirala v glavi. Torej, imamo zmečkano truplo, kup krvi, ki je čudna na pogled in še zabod v truplo. Hm..Zanimivo, zanimivo. Mar se mi obeta kako prekuhavanje? Začutila je stisk okoli roke, kar jo je spravila iz njenega razmišljanja, vendar ji truplov položaj v avtu ni in ni šel iz glave. Sekundo kasneje se od zunaj slišal hrup in prišla je nova agentka. "Živijo." Je mirno rekla in jo oplazila s pogledom. Medtem, ko je Timothy novo prispeli še enkrat razlagal do sedanjem napredku o žrtvi, je Patricia skušala iztrgati roko iz njegovega prijema. Vendar jo je držal premočno zanjo in je ni mogla premakniti. Zavzdihnila je. "Le kaj mi je tega treba.." Je tiho, komaj slišno pripomnila. Končno so se premaknili oziroma njo je Timothy bolj povlekel za sabo, kot ne. "Veš, saj znam sama hoditi." Je pripomnila ostreje kot je mislila. Zavila je z očmi, saj ni pet letni otrok, ki rabi spremstvo. Kakorkoli, prišli so do trupla v nekaj korakih. Timothy in agentka sta razpravljala o krvi. Patricia je pokleknila poleg trupla in velike luže krvi. Z enim ušesom je spremljala njun pogovor, medtem ko je sama razmišljala o situaciji. Ogledovala si je truplo v avtu. Potem je zaslišala vprašanje o času smrti. Dvignila je pogled proti njima. "Na oko bi rekla približno 4 ure. Vendar je to na grobo.." Vstala je in pustila stavek obviseti v zraku. Že je tekla do svojega avtomobila in iz sopotnikovega sedeža vzela kovček za na teren. Kmalu se je vrnila do trupla, odprla je kovček in pobrskala po njem. Vzela je napravo za merjenje temperature na jetrih. Na podlagi tega in zunanjih okoliščin v katerem je truplo, lahko na približno izvemo čas smrti. "Ste že poslikali prizorišče?" Je povprašala. Gledala je truplo in 'termometer'. Ogledovala si ju je kar nekaj časa, a je ugotovila, da ji ne bo treba premakniti trupla. " Malo iznajdljivosti bo treba imeti." Je rekla bolj sebi kot drugim okoli nje. Z prazno roko je šla proti spodnjemu delu trebuha. Bilo je malo prostora vendar ji je uspelo nekako najti pravo mesto. Sedaj je mogla samo še 'termometer' spraviti do tja. Počasi in previdno ga je spravila do določenega mesta, potem pa hitro zabodla vanj. Po minuti je zapiskal in lahko ga je vzela ven. Naredila je hitro. Pogledala je nanj in na hitro izračunala. "Da, tako kot sem rekla, približno 4 ure je mrtev. " Obrisala je napravo, jo sterilizirala in jo pospravila nazaj v kovček. Vstala je in se obrnila proti agentoma. "Kri? Definitivno ni človeška, če pa je če, je očitno moral imeti določena zdravila, ki imajo tak učinek." Je zaključila.

Nekoliko za ostalimi je končno prišla tudi Lilis in se jim počasi približala. Ugotovila je, da je prišla med zadnjimi, ali pa kar zadnja. Na kratko se je ozrla po prostoru. Tam so bili trije agentje, mrliška oglednica in moški z dolgimi lasmi, ki je očitno veliko jokal. Po njenih ugotovitvah je bilo precej krvi, ujela je, da je mrtev štiri ure, in da vsa kri morda ni njegova. Stopila je do Tima in tiho pozdravila "Zdravo. Sem prepozna? Kakšna je situacija?" Opazila je, da so prizorišče že pofotografirali in zato je bila prikrajšana za svoj najljubši del. Tiho se je pomaknila do trupla in opazovala, kako izgleda. Bil je moški, najverjetneje je bil jokajoč moški njegov sin. Ugotovila je, da je nahrbtnik pozabila v avtu zato je stekla in ga prinesla. Naslednjič moram obvezno biti točna! se je pletlo po njenih mislih medtem, ko je iskala kakšne dokaze na tleh. Premikala se je počasi in po nekaj metrih je ugotovila, da je tu naokoli predvsem ogromno krvi, ki je prekrila marsikaj. Sama pri sebi je tiho zaklela nato pa se je dvignila in odšla nazaj do ostalih. Bila je prepričana, da gre za umor saj ni bilo ravno možno, da bi se sam stisnil za avtom in zabodel, tako so kot je ugotovila, prišli do enakega zaključka tudi ostali. Poslušala je pogovor in iz njega izluščila bistvo: kri ni bila njegova ali pa je moški imel v sebi nekakšna zdravila, ki bi omogočala, da se kri hitreje strdi. Ugotovila je, da je bila do zdaj tiho, razen tistih nekaj stavkov, ki jih je izmenjala s Timom. Med pogovorom ostalih, se je Lilis odločila, da bo potrebno nekaj še storiti, če niso tega že storili. "Je že kdo izprašal moškega s psom?" Nasmehnila se jim je in počasi tiho stopila do moškega. Njen pogled je bil miren. Najprej je samo stala in ga opazovala neto pa se je odločila spregovoriti. Njen glas je bil nežen in je izražal zaupanje. "Si si opomogel, da boš lahko odgovoril na nekaj vprašanj?" je začela pogovor. Opazila je, da se moškemu brada še vedno rahlo trese zato je počakala nekaj trenutkov, nato pa nadaljevala. "Bi mi lahko natančno opisal, kako si našel truplo? Čim več podrobnosti daj notri." je še vedno z spodbudnim nasmeškom nadaljevala Lilis, ki se je šele po nekaj trenutkih zavedela, da je moški precej visok in ga mora Lilis gledati precej navzgor. ob tem spoznanju se je postavila na najbližjo stopnico.

Emily je ubogljivo prikimala Timu in odšla do avtomobila po svoj kovček, v katerem je imela spravljene vse najnujnejše pripomočke, ki jih je navadno potrebovala na terenu. Čez ramo si je za vsak slučaj obesila še digitalni fotoaparat in se kolikor hitro je zmogla, odpravila nazaj do avta. Najprej je naredila nekaj fotografij celotnega prizorišča, potem pa se je osredotočila na truplo in kri. Hotela je ujeti vsako podrobnost, zato je uporabljala zoom in si sproti nastavljala svetlobo, ki pa je bila še vedno realna. Po nekaj fotografijah je prostor prepustila Patricii, ki je ugotavljala temperaturo trupla in natančen čas smrti. Med tem je iz kovčka vzela nekaj neuporabljenih epruvet za vzorce in pokleknila k krvi. Na nos si je nataknila svoja očala, ki jih je drugače sovražila, toda zdelo se ji je, da vidi različne vzorce prelite krvi in prav tako kri ni bila enako temna. ''Tim, Patricia, lahko stopita malo sem?'' je rekla malo glasneje, pri tem pa se ni premaknila niti za milimeter. Ni vedela kdaj točno se jim je pridružila še ena preiskovalka, vendar je bila trenutno že zaposlena z zasliševanjem moškega, ki je našel truplo. ''Ali se mi samo dozdeva, ali tudi vidva opazita različne vzorce krvi? Prav tako je kri okoli trupla malce temnejša, sicer je komaj opazno, a lahko vidiš rob, kjer se krvi mešata'' je na hitro razložila in odprla prvo epruveto. S palčko, podobno vatiranim palčkam za ušesa, je potegnila po krvi, za katero so sklepali da ni žrtvina. Postopek je ponovila še pri krvi, ki je bila bližje trupla in je sama pri sebi sklepala, da je drugačna. ''Patricia, boš ti vzela vzorec kri iz žrtvinih oblačil in kože, ali lahko storim to jaz?'' je raje vprašala, saj jo je nekoč neka patologinja nesramno nadrla, ko je hotela sama vzeti vzorec iz trupla.

Poslušala je pripoved in si zapisovala v beležnico. Pri krajšanju povedi je bila pravi mojster in tako je napisala najbolj osnovne stvari ostalo pa shranila v glavi, da bo lahko kasneje napisala natančno poročilo. Njeni zapisi so bili v treh stavkih: Žrtev prišla prej, potem prišel on. Našel truplo. Poklical policijo, ki je obvestila NCIS. Pripoved pa je bila v resnici približno takšna:Kot običajno je najprej prišel njegov oče okoli pol osmih in se lotil popravljanja avtomobila. Kasneje je prišel on približno ob pol dvetih ali petnajst do devet in najprej je opazil veliko krvi. Zato se je odločil, da pokliče policijo. Policija je obvestila NCIS, ki je prišel.
"Hvala, to bo zelo pomagalo. Žal mi je za tvojega očeta, verjetno je bil dober človek." prijazno se je nasmehnila, nato pa odšla do Tima in poročala. "Najditelj trupla je povedal, da žrtev običajno pride sem pred njim približno ob pol osmih in tako je bilo tudi danes. Kasneje okoli pol dvetih ali petnajst do devet je prišel še on in opazil mnogo krvi. Poklical je policijo, dalje pa tako že veš." V beležnico je dopisala uri prihodov: 7.30 žrtev ter 8.30-8.45 najditelj trupla. Ugotovila je, da se posvečajo krvi in zdelo se ji je, da je tudi ona opazila mejo med žrtvino krvjo in drugo, verjetno živalsko. Poslušala je pogovor in opazovala Emily, ki je malce vsake krvi dala v epruvete. Mirno je pokimala in fotografirala epruveti. Nekoliko boječe je Emily vprašala ali lahko ona vzame vzorce iz žrtvinih oblačil in kože in ugotovila, da Patricia običajno na dovoli tega. Opazovala je okolico opazila pa ni ničesar sumljivega. Ni vedela, če so že našli morilsko orodje ali ne zato je pozorno preverila police z orodjem, kot je predvidevala ni bil nobenega krvavega, kdo pa bi pustil tako očitno sled, da je bil on tisti, ki je umoril človeka? Ponovno si je ogledala okolico nato pa razmiišljala o živalski krvi. To bi morda lahko bil namig, kje bo umorjena naslednnja žrtev. Živalski vrt ali gozd morda, odvisno kateri živali pripada kri, če je slonova, bi bil logičen živalski vrt, če pa je srnina pa bi bil bolj verjeten gozd. Problem bi bila lisica in volk, ker sta v živalskem vrtu in v gozdu. Med razmišljanjem jo je premotil moški ki se je postavil v bližino nje. Še vedno je izgledal kot da bo jokal zato se Lilis ni oglasila ampak je samo opazovala moškega od strani. Imel je dolge črne lase, nekoliko skuštrane. Bil je viskoe in močne postave izgledal je nekoliko tiho, umaknjeno in žalostno, še en razlog, da se Lilis ni oglasila. Tudi sama je namreč že izgubila marsikoga, najboljšega prijatelja, dve prijateljici... Njen oče pa je bil še živ, zato ni natančno vedela, kako se počuti moški, približno jasno pa ji je bilo.

Tim, ki je seveda bil kar dobro razpložen glede na količino krvi in truplo. Malce je sicer bil jezen, ker mu Aaron še zdaj ni sporočil, če mu lahko posodi rokavice ali ne, ampak je vseeno nadaljeva z delom in se odločil malce ogledati okolico. Vse je kazalo, da mu bo to tudi uspelo, a ko je prispel do vrat je prišla še ena nova agentka, ki je ni poznal in ni se moge upirati temu, da nebi nazaj postopil do trupla in so obnašal kot šef. Presenečen ter zmeden, da je nova agentka kar brez pozdrava in predstavitve sebe začela blebetati o primeru o katerem ni bila kaj prida obveščena je ves zbegan odprl usta ampak ni nič spregvoril. Kot šef je seveda to moral spremeniti in poskusiti spregovoriti kakšno besedo. ''Pozdravljena! Moje ime je Timothy Cash, lahko me klišeč kar Tim...vidim, da si precej zagnana za delo, pozabila si se predstaviti, pozdraviti ter poskušala si izbezljati logične informacije o primeru, ki pa jih že vsi vemo!'' ji je odvrnil tim z stisnjenimi ustnicami na stran in malce začudeno naravnanim obrvim. Seveda je čakal na odgovor, a res se je mudilo vse supaj s primerom zato se je odločil, da bo treba malce pohiteti in odnesti svoje riti v stavbo NCISa ter začeti z osumljenci in dokazi...

Med tem, ko je Emily še vedno čakala, da bo Patricia odvzela vzorce krvi iz trupla, je nenamerno slišala Tima, kako je karal neko novo agentko, ki je očitno prišla in brez pozdrava začela delati. Njen se je to zdelo kot vdor v delo, saj so starega moža, kolikor je vedela, že zaslišali. Rahlo je zmajala z glavo in se nasmehnila. Pravzaprav je sovražila takšne odnose, vendar je bila srečna, da ni na njenem mestu. Očitno je bila kot ona tudi agentka Lilis tukaj nova. Spet se je posvetila opazovanju okolice in s svetilko je posvetila na prav vsak centimeter trupla in mlake krvi. Ko je šla že petič čez truplo, se ji je zdelo, da ima žepe nekam čudno polne. Počasi in previdno je potipala in dvignila rob desnega žepa. S svetilko je posvetila in ugotovila, da so žepi polni papirjev. ''Timothy, bi prosim prišel sem?'' je poklicala agenta in v roke vzela fotoaparat. Z eno roko je spet previdno dvignila rob žepa, z drugo pa je slikala šop preloženih papirjev, ki so bili rahlo okrvavljeni. ''Malce so krvavi, vendar ni neke hujše škode'' je rekla in odložila fotoaparat, da bi papirje potegnila iz žepa. Previdno jih je potegnila ven in jih razgrnila. Izgledali so kot oporoka in čisto na koncu je bila zraven pripeta še zelo stara fotografija dveh dečkov. ''Kaj misliš, da pomeni to?'' je vprašala in se ozrla po Timu.

Še naprej je rahlo karal novo agentko, ki je tako vneto začela delati, a ga je prekinila druga agenta in ni mu preostalo drugega kot, da prekine ta pogovor in odide k Emily. Skomignil je z rameni in sproščeno sklonil glavo, da bi si natančno ogledal zadevo, ki jo je odkrila Emily. ''Hmm, ppirji torej...res, da ni neke poškodbe amap ka kaj za vraga je to?'' je bolj retorično vprašal Tim in začel brati:

Nimam več namena živeti, moja fanta sta me zavrgla kot smet. Celo življenje sem jima nudil podporo zdaj pa sta odšla in se ne bosta več vrnila. Preprosto sem moral to narediti in mislim, da mi tretji sin ne bo zameril...

Vse v tem pismu je nakazovalo na samomor in ni videl druge rešitve kot to. ''Emily, prosim odpelji dokaze k naši forenzičarki in naj odkrije odtise, da vidimo, če je res bil samomor!'' je rekel novopečeni agentki ter se odpravil nazaj karat drugo agentko.

Pravzaprav se ji je zdelo, da so ti papirji lažni in, da je nekdo hotel, da bi umor izgledal kot samomor. Nikakor ji ni bilo všeč, da jo je Tim poslal iz prizorišča zločina, vendar mu ni imela namena oporekati. Papirje in fotografijo je spravila v prozorno, vodotesno vrečko in jo zaprla, ter oddala med ostale dokazne materiale. Še enkrat je preletela celo truplo in okolico, da bi mogoče našla še kaj zanimivega. ''Agent Timothy, oprosti ker spet motim, ampak, a ne bi bilo dobro, če žrtvinega sina prosimo za primer očetove pisave?'' je predlagala in upala, da ne bo tokrat ona na mestu agentke, na katero se je Tim še vedno spravljal. ''Saj veš, za primerjavo pritiska, globine, oblin in podobno'' je po nepotrebnem razlagala izkušenemu agentu, ki je to sam najbolje vedel. Počutila se je skrajno neumno, vendar je hotela le najboljše.

Napetost, ki je naraščala ob truplu mu vsekakor ni bila všeč in na malo je tudi upal, da bo prišel Mike in vse skupaj malce pomiril. ''Ti le pojdi z dokazi k forenzičarki in bom jaz poskrbel za primer žrtvine pisave!'' ji je odvrnil ter jo odposlal v NCIS stavbo.
Sam je medtem tudi malce postopil po okolici hiše in pogledal za mogočimi dokazi, ki pa jih ni bilo veliko. Seveda je misli, ko si je pravil, da dokazov ni bilo veliko takoj vzel nazaj, ko je uvidel krvave stopinje za hišo. ''Aaron!'' je zaklical v upanju, da bo agent prišel in bosta odkrila kam vodijo.

[khm, pišem kratke poste -.-]

Emily je poslušno prikimala in se počasi odpravila nazaj do garaže, kjer je pustila svoj kovček in vrečko z dokaznim gradivom. Slekla je rokavice in si okoli vratu obesila fotoaparat. Pograbila je svoje stvari in se počasi odpravila do svojega starega, obrabljenega avtomobila. Lahko je še slišala, kako se je Tim zadrl agentu, naj mu pride pomagati, in morala je zatreti svojo radovednost, da ni stekla pogledati, kaj je Tim pravkar odkril. Razočarano se je stlačila v avto in pomahala vsem preiskovalcem, ter počasi vzvratno obrnila avtomobil in odpeljala proti stavbi NCIS.


[sej ni kej za napisat, jst tut bluzim kokr gre ><]

Ravno se je pripravljala odvzeti vzorce krvi, za katere je mislila, da jih bojo drugi. Konec koncev naj bi ona bila zgolj v mrtvašnici in ne na terenu. A so prišli neki novi agenti in par minut za tem še novejši. Vsi so ji bili prava neznanka. Seveda je vsakega posebej prijazno pozdravila, se nasmehnila ali pa le pokimala v pozdrav. Potem je sledila nastali debati in čisto pozabila na kri in vzorce. Zopet jih je hotela vzeti, a je za njih poskrbela že ena od novih agentk. No krasno. SI je mislila in začela z nogo tapkati po tleh. Bila je nervozna in komaj je čakala, da lahko s truplom pobegne v mrtvašnico. Vendar so tukaj še pregledovali in truplo in celotno prizorišče. Odmaknila se je od trupla nekam k vratom. Naslonila se je na podboj vrat in spremljala mimoidoče, prihajajoče in odhajajoče agente. Pod prsmi je roke prekrižala in zamajala z glavo. "Lahko zdaj grem?" Je vprašala in bolj nergala sebi kot pa komu drugemu.

Ray je stopil čez rumen trak. "Hej," je veselo pozdravil. Večino ljudi ni poznal. Skoraj je padel čez mrliško oglednico, ki se je sklanjala nad truplo. "Opala, oprostite. Ray," je rekel in se nasmehnil. Ray se je sklonil k truplu. "Že vemo način smrti? Izgleda... Negravžno." Pogledal je okoli ulice in videl nekaj v daljavi garaže. Nadel si je rokavice in se nasmehnil. "Kaj je to?" je vprašal in pogledal Tima. "Izgleda kot... Kot odbijač." Poiskal je luminol in pošprical s njim. Odvzel je bris, potem pa pogledal po avtu. "Tukajle je še nekaj krvi!" Odvzel je vzorec in rekel Timu: "Lahko grem? Tole bi bilo zanimivo analizirati!" Nasmehnil se je. Ni počakal na odgovor, samo odpeljal se je v laboratorij.

Ko je Tim takole čakal na Aarona, da bi šla po sledi krvavih stopinj je že nek novi agent, ki se je predstavil kot Ray šel in našel krvav odbijač. Timu seveda ni bilo po godu da je opravil njegovo delo, a je rajši pustil zelenca,da odpelje tole na NCIS. Medtem, ko se je zelenček spravljal v avto pa je on odšel noter in si spet malce pogledal okrožje žrtve. ''Lahko greš! In odpelji truplo...'' je še naposled rekel Patricii ter se še sam odpravil k svojemu avtu...


[let's go home]

"Aleluja!" Je dejala in k višku dvignila roke. Komaj je čakala, da se odpravijo. In še neki novinec, katerega sploh ni poznala, no koga pa naj bi, ko so vsi tukaj novi, se je malo prej zaletel v njo. Ali skorja zaletel. Vsekakor se jo je dotaknil. Prijela je za svoj kovček in odšla do svojega mrliškega avtomobila. Ponovila je običajen postopek, tako kot naredi z vsakim truplom. Čeprav je truplo ponavadi že pripravljeno na tleh. Tokrat ga pa mora še izvleči ven. "Krasno." je za jamrala, čeprav ji niti ni bilo tako težko. Z zadnjega dela avta je izvlekla voziček in vrečo za mrtveca. Vse skupaj je pripeljala do prizorišča. Tam ga je previdno izvlekla in morebitne vzorce še odvzela. To so bili predvsem delci iz las, določeni vzorci krvi in tako dalje. Majhne malenkosti, ki lahko povejo veliko. In vzorcev ni nikoli preveč. Lahko bi bilo samoumevno, da bi jih odvzeli že agentje, vendar nič za to.
Počasi ga je izvlekla ven iz oklepajoče se stvari. In ker je imela že vse pri sebi ga je kar položila na pripravljeno vrečo na vozičku. Seveda je bil možakar težak za njo, vendar si je nekako sama že pomagala. Saj ima prakso, ostali so pa tako ali tako odhajali. "Saj bi mi lahko kdo pomagal.." Je tiho zamrmrala in se mučila. Po nekaj dobrih minutah, ga je končno lahko zaprla v vrečo. Dvignila je voziček in odpeljala ga je do avtomobila. Zložila je kolesca in posteljo potisnila v zadnji del avtomobila. "No pa sem." Raz prašila si je roke, slekla rokavice in jih potlačila nekam v žep. Poprijela je za ključe avtomobila, se usedla vanj in odpeljala v mrtvašnico.