Miza Mika Snaka

Patricia je uvidevno potrkala na nekaj trdega, preden je pobližje stopila k Mike-u. "Živjo!" Je napol zaklicala. Ker se uradno še nista poznala, mu je pomolila roko:"Patricia Warick. Mrliška oglednica." Je dejala resno, potem pa se malce sprostila. Počasi je odprla usta in načela temo, zakaj je sploh tukaj. "Torej. Naredila sem obdukcijo. Na kratko s predavala Timothyu, več je v poročilo, ki ga imam s seboj. Potem sem še prekuhala lobanjo. In zaradi tega nekako tudi sem tukaj." Govorila je resno in tekoče, brez sleherne napake. Seveda je pričakovala, da bo tudi on zahteval na kratko obdukcijsko poročilo. Vendar sama tega ni načela, ker se ji nekako tudi ni dalo eno in isto ponoviti. "Torej. S seboj imam ulitke. Predvidevam, da je prijel top udarec nekakšnega kipa ali stvari katera je okrogla ali ovalna. Kaj več, boste raziskovali naprej. " Je še dodala k svojim prejšnim besedam. Še vedno je stala, ga mirno pogledala in počakala na val novih vprašanj.

Mike jo je v trenutku spustil naprej, saj se je zavedal, da je prejela njegov listek. Prekrižal je noge in se naslonil nazaj, očala, ki so mu krasila obraz pa si je potisnil tik k obrazu. "Kipa?" je presenečeno ponovil. Glede na izmaličen obraz je predpostavljal, da ga je ubil z pralnim strojem, a šele takrat mu je padlo na misel, da ponoči nihče ni slišal ničesar. "Kaj pa z obrazom, kako je bil uničen?" je previdno vprašal, da ne bi rekel nečesa popolnoma mimo. Pri tem je nekako le uspel seči po beležnici, med tem pa je zatipal še vrečko z dokazi. "Aja, bi bila potem tako prijazna, da bi odnesla tole v Laboratorij?" se je spomnil, še preden je oglednica začela govoriti.

Alex je prikorakala do mize svojega nadrejenega. Na sebi je imela nekaj številk preveliko majico, ki zelo očitno ni bila njena. Porabila je deset minut, da je nekega agenta prepričala v to, da ji jo je odstopil. Njena majica je bila polita z mlekom in še vedno je bila besna zaradi idiota, ki se je spomnil v njo vreči kar celotni tetrapak. Zdaj pa je dobila sporočilo svojega šefa in s skodelico tretje kave v roki se je ustavila pri njegovi mizi. Nikjer ni bilo videti nikogar in z vzdihom se je naslonila na mizo, potem pa popila kavo in čutila, kako so se posledice potovanja počasi umaknile čarobni moči kofeina.

Tim je ob piskanju pozivnika uvidel, da mora k Miku in to je tudi takoj storil. Počasi je hodil po dolgem hodniku in še si na avtomatu mimogrede vzel kavo. Malce hitreje je sestopil, ko je naredil prvi požirek kave ter se v naslednjem trenutku že znašel pred Mikovo mizo kjer pa je sedela samo Alex. ''Zdravo, lahko vprašam kaj pa se je zgodilo tebi, da nosiš toliko preveliko majico?'' jo je vprašal ter naredil velik požirek kave, ki je bila izredno dobra.

"Hej," je pozdravila Tima in mu namenila utrujen nasmešek v pozdrav. "Se še spomniš da bi morali iti z agentko Stonen v Ellensburg zaslišati Nathana Greta? No, to se mi je zgodilo. Na koncu je vsa naloga obtičala na mojih ramenih. Spoznala sem njegove starše - prijetna človeka. Potem pa je Nathan popolnoma popenil in vame zabrisal celotni tetrapak mleka. Torej - to mi je zgodilo. Presneti idiot," je sama pri sebi zamrmrala. "Tole majico sem po desetminutnem prepričevanju dobila od nekega agenta," je pojasnila in se nasmehnila, potem pa znova naredila nekaj požirkov svoje kave. Počasi si je opomogla od potovanja in utrujenost je drsela stran od nje, kar ji je bilo všeč.

Tim je bil dokaj vesel takšnega pozdrava Alex, ki je bila na videz precej utrujena. ''Ja natančno se spomnim, da vama je bila dodeljena tista naloga, ja. zdaj že en čas pri NCISu ampak to, da bi nekdo agentu vrgel tetrapak mleka pa še se mi ni zgodilo!'' se ji je na veliko nasmehnil ter se še bolj nasmejal, ko je povedala, da je deset minut prepričevala enega agenta, da ji je posodil dosti preveliko srajico. Uhhh, she is hot te besede so se potikale po Timovi glavi, ampak kdo bi lahko mislil kaj drugega ko pa je bila videti kot v spalni srajci in je imela totalno razmočene lase. Seveda je poskušal vse to zadržati zase, ampak je z desnim kotičkom očesa vseeno oglejeval agentko.

Bil je njegov drugi dan v sluzbi in ze so mu nalozili delo. Spraseval se je le, ce se bo delo kaj razlikovalo od tistega na policiji. Bo treba prati crn denar ali bodo dejansko koga lovili? Taksne in drugacne misli so se pletle po njegovi glavi, medtem ko je preskakoval stopnice in si ravnal sluzbeno obleko. In kako naj bi on nasel mizo tega Mika? Zavil je z ocmi in se ozrl po oddelkih. Tip ki mu je povedal kje naj se zglasi je rekel tudi, da je Snakova miza nekoliko pred drugimi. In res, tam jo je zagledal. Z zanimanjem je spremljal okolico, medtem ko je stopal proti mizi in vase zlival velike kolicine kave. Bil je nekoliko, samo nekoliko utrujen in kofein mu je do sedaj se vsakic resil rit. Sicer je vedel, da se bo popoldne pocutil kot povozena macka v obcestnem jarku, ampak sedaj je bil dokaj zvedav in predvsem poln spominov. Obstal je nekaj korakov stran in se zavedel, da ga ni se nihce opazil. Njegov pogled se je zozil in zavrtal kot dve krogli v hrbet moskega, ki je stal poleg Alex, ki se je prav tako nalivala s kavo. In kolikor je opazil je to pocel tudi tip poleg nje. Ocitno so bili vsi agenti odvisni od kave, kar sploh ni bilo cudno, glede na to, kako tezavno delo so imeli. Se vedno povsem tiho je pristopil in se naslonil na steno razdelka za njunim hrbtom. Prisluhnil je celemu pogovoru in se nasmehnil ob Alexinem sarkazmu, ki pa ga ocitno drugi tip ni opazil. Pravzaprav se je zdelo da je vse, kar opaza njena postava in obraz, ob cemer se je Chrisu nekoliko zmracil pogled in ze je pomisljal, da bi stopil do njega in ga potrepljal po ramenu, a potem si je premislil in ubral drugo tehniko. "Dobro jutro."je pozdravil in se namuznil ob presenecenih pogledih na njunih obrazih. Nekoliko se je priklonil pred Alex in ji poljubil dlan "Christian Hunt. In kdo ste vi, ocarljiva dama?"je dejal in se ji nasmehnil. Najraje bi drugemu moskemu namenil pogled; Taken, shipped and done for, a se je zadrzal in mu podal roko "Kdo pa ste vi?"v njegovem glasu je bilo opaziti kancek prezira in ko je nagnil kavo, da je naredil pozirek je neopazno pomeziknil Alex. Cas je bil za igrice.

Tim je pozorno poslušal Alex, ko je nekaj govorila in se ji rahljo smehljal, ko pa je od nekod pridrvel za kakšen decimeter manjši moški, ki je za pasom nosil značko ter pištolo. ''Zdravo...'' je Tim odvrnil pozdrav novemu agentu ter malce zavil z očmi, ko je poljubil Alexin roko ter hotel v Timu vzpodbuditi ljubosumje. Ampak Timu je bilo malo mar za to, ker je že dobro poznal Alex in je vedel je, da sta samo sodelavca in, da ne bo niti poskušal. Za tega novega agenta, ki pa je izražal polno mero važenja in izkušenosti pa se sploh ni zmenil, kajti, če ga Alex hoče ali noče je bila njena odločitev.

"In ne razlagaj si mojih mokrih las narobe - stuširala sem se," je rekla ob Timovem pogledu in se sama pri sebi namrščila ob misli na mleko, potem pa potegnila moker koder naprej in ga zvila ter se sama pri sebi namuznila. "In verjemi, nočeš da se ti to zgodi," je zagodrnjala in odvrgla lonček od kave v koš, potem pa se je izza njenega hrbta prikazal Chis. Oh, jasno, kot da je imela toliko energije. Sama pri sebi je zavila z očmi, kar bi najverjetneje naključni opazovalec lahko imel kot kretnjo ob njegovi predstavitvi. "Alex Fox," je kljub temu odgovorila. Navsezadnje ni moglo škoditi, če ga je še enkrat opomnila, kdo je bila. Mehko se je nasmehnila sama pri sebi in se ozrla proti Timu. "Kje so vsi?" se je pozanimala in s pogledom zdrsnila po Chrisu.

"Ja. Kipa." Mu je potrdila. Malce je zavzdihnila in nadaljevala:" Spodnja čeljust popolnoma uničena. Komajda se je še držala. Oh! Ja. Uničena na desni strani." Je kratko in jedernato povedala. A pred njenim govorom jo je Mike še nekaj po prosil. Čeprav je bilo mogoče malce nesramno od nje in je ignorirala njegovo prošnjo s tem, da je spregovorila. Ne mirno se je prestopila, nato pa se spomnila, da jo je nekaj poprosil. "Oh ja. Seveda lahko odnesem." Je toplo dejala in se prikupno nasmehnila. Stopila je korak bolj, proti mizi in nežno prijela za vrečko. "Še kaj? Kakšna vprašanja?" Je še povprašala in pogled usmerila v njegove oči.

Ray je tiho vstopil v pisarno in rekel: "Oprotite, šef. Sem Ray Cullen in tukaj imam papirje," je rekel in jih položil na mizo. Skoraj bi zazehal. "Ray," se je predstavil osebi ob njemu. "Se opravičujem, da sem zmotil sredi pogovora." Sive oči so se srečale z njenimi. Potem je videl, da je prišel še en agent pri mizi. Prebral je kartico z napisom Timothy Cash "Dobro jutro. Ray," je rekel in podal roko Timothyju.

Črn, ustnjeni stol se je počasi obrnil. V prišleka se je zazrl par temnih oči. Njegovi prsti so se poigravali s prsti na drugi roki. Njegove ustnice so bile zavihane v majhen, skoraj neopzen, a nekako predrzen nasmeh. Podočnjake je imel in njegova brada ni bila pristrižena tako, kot ponavadi. V predalu je norela škatlica s cigareti. Grda razvada, ki se je na Mikovi strani še povečala v zadnjih mesecih. Opičje igre, da naj bi se šel, tako bi se izrazili v starih časih. A ostal je hladen. Njegov obraz je bil identičen morilčevemu takrat, ko pritisne na sprožilec. Puf, in to je to. Sonce je noro sijalo, čeprav je božič bil že na poti. Pravzaprav je že trkal na vrata, a zima (razen po drastičnem spustu živega srebra), se še ni oglasila v D.Cju. Le majhen žarek sonca je prihajal skozi zastrte zavese, a ravno ta je bil še najbolj zaslepujuč. Ranjen ni bil več, čeprav se je še predobro spominjal tistega pretepa v restavraciji. Vedel je, da poteka nov primer, baje nekaj glede avtoshoperja Kikija, ali kokija - kakorkoli že... Zadnje čase ni sodeloval pri primerih, zaradi izvina notranje muskularne, česarkoli že... Vedel je tudi, da v zadnjih dneh zato nekateri agenti bolj odlašajo kot kaj drugega. In zdaj je pred njim stal nov agent. Mlad obraz. Nov obraz. "Cullen...," je počasi ponovil in še vedno nič pozornosti namenil novopečenemu 'fazanu'. Skozi misli mu je švigalo to in ono, na koncu pa je temne oči usmeril direktno v njegove. Kot da bi ga želel prebosti z njimi. Na koncu je le resno dejal: "Paprije?"

"Ja gospod. Cullen. Ray Cullen." Potem ga je pogledal. Tako resen obraz. "Mogoče pa so v L.A. imeli prav glede njega. Zelo zateglo deluje. Amapk nisem tukaj, da bi obrekoval novega šefa. Tukaj sem, da podpiše papirje o premestitvi." Pokazal je na papirje in rekel: "Ja, gospod. Papirje o premestitvi iz L.A." je počasi pojasnil Ray. "Hudo! Ko vidiš takega šefa, bi najraje kozlal. Ima pa veliko avtoriteto. Gotovo je bil v vojski," je premišljeval in se šefu zazrl v obraz. Bil je hladen, ali pa se je vsaj Rayu tako zdelo. Najraje bi odšel, vendar je vseeno pogumno zrl šefu v obraz. Potem se je spomnil besed prijateljice: "Snake te lahko sprejme, ali pa sesuje. Pazi se ga." Segel je k vratu in si ga pomel. "Oprotite, nekoliko zaspan sem še," je pojasnil. Poskusil se je nasmehniti, vendar se raje ni. Ni hotel, da ga ima šef na piki že prvi dan.

Zenice so se mu malce razširile, ko je izrekel besedi Los Angeles. " Ah ja," je rekel s tonom, ki je izražal majhno, a vseeno večjo količino zanimanja kot porej. Naveličano je iztegnil roko, v katero je kaj kmalu dobil papirje o premesitvi. Z levo roko je pod mizo segel po cigaretih, a si je na koncu le premislil. V glavi si je prepeval melodija Erica Claptona. Malce je prežvekoval svojo nekotinsko žvečilko ter se z njo poigraval z jezikom. Na nos si je namestil očala in začel brati dolgočasne podatka in življenje pis, ki ga je malo zanimal. Tako ali tako so vsi vedel - razen seveda Raya - da bo dobil službo. Vse skupaj je šlo za potegavščino. Z levim očesom je videl Tima, kako se tiho hahlja. Življenjepis, dosežki, bla bla bla. Segel je v predal po kuli, ko se je z mezincem dotaknil škatlice s 'tobačnimi zvitki'. Stisnil je zobe in vseeno segel po peresu. Že ga je prislonil na črto za podpis, a si je premislil. Slišal je tihi vzdih, verjetno Cullenov, a ni bil prepričan. "Povej mi, zakaj si se odločil zapustiti L.A?" je vprašal in si žvečilko zataknil med zobe.

Ray se je zazrl v novega šefa. "Pravzaprav mi je bilo delo prelahko in preveč vsakdanje. Tam je delo potekalo ustaljeno, preveč vsakdanje, jaz pa ne maram, da vse poteka po istem kopitu. Rad imam nekaj novega," je pojsanil. "Hudiča! Očitno si je premislil. Mogoče me bo poslal nazaj v L.A. No, potem bom vsaj videl Evelyn." Opazil je, da se šefu igrivo lesketajo oči. Skoraj bi ga vprašal, če se dela norca, vendar si je premislil. Tiho je čakal na odgovor. Vzravnal se je, saj je hotel delovati čim bolj uradno in profesionalno. Potem je opazil šefovo žvečilko med zobmi in komaj se je zadržal, da se ni zasmejal. Pogled je raje usmeril skozi okno in si ogledoval Belo hišo v ozadju. "Pravzaprav je D.C. kar lepo mesto. Tukaj se ti vsaj kaj dogaja," je razmišljal.